»ŽLAHTNE KRANJSKE TAM CVETÓ BESEDE«

Današnji ŠOUOFF nas bo popeljal v samo osrčje Karniole, na sotočje reke Kokre in Save, od koder bomo svojo pot peš nadaljevali čez staro mesto ter si ogledali največji študentski klub, Klub študentov Kranj.

Klub študentov Kranj, krajše KŠK, šteje 889 članov. Sandra Camaj, predstavnica za odnose z javnostmi, nam razloži, katere cilje zasledujejo in ali se ti razlikujejo od ciljev, ki jih je v klubu imela prejšnja generacija študentov.

Camaj nam predstavi nekaj projektov, ki se dotikajo ozaveščanja ljudi, dobrodelnosti, sociale in zdravstva.

KŠK med drugim sodeluje tudi z društvom TrainStation SubArt. Darči Kruševac, aktiven član društva in poznavatelj kulturno-glasbene scene v Kranju, nam predstavi tovrstna sodelovanja.

Slišali smo kar nekaj primerov dobre prakse organizacije dogodkov in sodelovanja z lokalno alternativno sceno, zdaj pa se obrnimo k finančnemu vidiku. Letni proračun KŠK-ja po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve znaša približno 280 tisoč evrov. Zgolj za občutek naj povemo, da so za leto 2018 prejeli skupno 19 tisoč evrov iz proračunskih in drugih javnih sredstev. Govorimo o sredstvih, pridobljenih z občinskimi in državnimi razpisi. V letu 2018 je klub prejel še 235 tisoč evrov iz fundacij, skladov in ustanov. Med slednje štejemo sredstva, ki jih Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, namenja klubom in društvom.

Predsednik kluba, Alen Kočar, razloži, kako so sredstva porazdeljena na resorje.

Klub študentov Kranj je po podatkih Erarja financiran pretežno s strani Študentske organizacije Slovenije. Temu sledita Mestna občina Kranj in Urad Republike Slovenije za mladino. Mestna občina Kranj je v preteklem letu KŠK-ju za projekte namenila 16 tisoč evrov. Obrnili smo se na Mestno občino Kranj in jih vprašali, katere klubske projekte občina sofinancira. Odgovarja podžupan občine, Janez Černe.

Ker se dnevno srečujemo z vprašanji, vezanimi na krizne razmere, smo predsednika KŠK-ja vprašali tudi, ali pričakujejo upad letnega proračuna ter kakšne načrte imajo s plačilom honorarjev.

Konkretnih rešitev, s katerimi bi študentom pomagali v kriznih razmerah, še nimajo. Kočar dodaja, da razmišljajo o skladu, s katerim bi pomagali študentom v stiski, še vedno pa izvajajo pravno pomoč študentom.

Mnenje o življenju mladih v občini Kranj in delovanju KŠK-ja smo želeli pridobiti tudi od mladih, ki tam živijo. Študentka Filozofske fakultete nam pove, da je življenje mladih v Kranju na sploh dokaj mrtvo, mladi pa se dogodkov in zabav pogosteje udeležujejo v Ljubljani. Zato se ji zdi nujno, da KŠK še pogosteje organizira različne dogodke, ki bi mlade obdržalo v svoji občini. Mnenje o delovanju KŠK-ja nam je podal tudi dijak, ki ne želi biti imenovan.

ŠOS je vladi Republike Slovenije pred dvema tednoma predložil predloge ukrepov, ki bi krili izpad prihodkov iz študentskega dela v višini 80 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka študenta. Za konec smo predsednika KŠK-ja povprašali še, kakšno je njegovo mnenje o predlogih ŠOS-a ter kako bi se po njegovem mnenju ŠOS moral soočiti s krizo, v kateri so se znašli nekateri študenti.

Prispevek je pripravila Maruša.