KAJ, VOLITVE? KAKŠNE VOLITVE SPET?
V današnjem ŠOUvizorju se bomo posvečali prihajajočim volitvam v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Volitve bodo na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani potekale prihodnji teden. Na manjših fakultetah v torek, 16. oktobra, na večjih pa tudi še v sredo, 17. oktobra. Skušali bomo pojasniti, kaj pravzaprav so volitve v študentski zbor in študentske organizacije ter kdo kandidira.
Kaj Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je in kaj so njene naloge ter dolžnosti? Na uradni spletni strani je opisana takole, citiramo: "Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa pravice in interese študentov Univerze v Ljubljani in samostojnih visokošolskih zavodov, ki so člani ŠOU v Ljubljani, se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za kakovosten študij ter pestro in kakovostno študentsko življenje. ŠOU v Ljubljani avtonomno izvaja študentske interesne in obštudijske dejavnosti ter vodi študentsko politiko na področjih izobraževanja, socialnega in ekonomskega položaja študentov ter mednarodnega sodelovanja." Konec citata. Zastopala naj bi torej interese študentov in skrbela za kvalitetno študijsko in obštudijsko življenje.
Najvišje zakonodajno telo je študentski zbor, ki ga sestavljajo predstavniki fakultet - poslanci. Večje fakultete imajo po dva poslanca, manjše pa po enega. Na konstitutivni seji Študentskega zbora izvolijo predsedstvo. Predsedstvo sestavlja šest vodij resorjev, ki jih vodi predsednik. Podobno kot na državni ravni, torej. Namesto državnega zbora imamo študentski zbor, namesto ministrov pa vodje resorjev. Političnih strank v študentskem zboru ni, so pa poslanski klubi. A o njih malce kasneje. Vrnimo se na začetek, k volitvam.
Na letošnjih volitvah kandidira 154 kandidatov in kandidatk. Nekateri za mesta poslancev v študentskem zboru, večina pa za mesta znotraj ene izmed tridesetih Študentskih organizacij visokošolskih zavodov - ŠOVZ. Kaj sploh ŠOVZ-ji so, nam ponovno razloži uradna spletna stran, citiramo: "Na vsaki fakulteti, akademiji oz. višji ali visoki šoli Univerze v Ljubljani ter na nekaterih samostojnih visokošolskih zavodih deluje študentska organizacija visokošolskega zavoda (ŠOVZ). ŠOVZ-ji organizirajo in izvajajo programe interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, športa, obštudijskega izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, mladinskega turizma, založništva in informiranja." Konec citata.
Povedano drugače, ŠOVZ-ji sofinancirajo obštudijske dejavnosti na fakulteti in jih pomagajo izvesti. To so večinoma tisti, ki vas vabijo na brucovanja, krvodajalske akcije in zdrave zajtrke. Na kratko poglejmo še njihovo strukturo: "Delovanje ŠOVZ-ja usmerja upravni odbor. Člani upravnega odbora ŠOVZ-ja so na študentskih volitvah na posameznem visokošolskem zavodu izvoljeni za obdobje dveh let. ŠOVZ vodi in zastopa predsednik, ki je hkrati tudi poslanec Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani." Konec citata.
Nad fakultetami torej bdijo študentske organizacije visokošolskih zavodov, nad njimi pa študentski zbor. Poslanskih stolčkov v zboru je 43: 28 mest za 14 velikih fakultet in 15 mest za prav toliko majhnih fakultet in akademij. Na letošnjih volitvah za mesta poslancev kandidira le 45 oseb. To pomeni, da imajo praktično vsi kandidati za mesta v študentskem zboru stolčke že zagotovljene. Edina izjema je Fakulteta za družbene vede, o kateri pa bo beseda tekla v jutrišnji oddaji.
Večina kandidatov in kandidatk, tako za ŠOVZ-je kot za poslanska mesta, kandidira na listah. Liste imajo tudi svoja imena, nekatera bolj, druga manj posrečena. Na Fakulteti za arhitekturo tako kandidira lista Linija, na Fakulteti za farmacijo lista DRUG DEALER, Fakulteti za matematiko in fiziko bi zavladala Mafija, Akademiji za glasbo bi poveljevali Modri glasbeniki, Ekonomski fakulteti pa Povezani EF.
Imena kandidatnih list so morda posrečena, vendar nam zelo malo povedo o tem, kateri grupaciji pripadajo. Če je pri državnozborskih volitvah že pred volitvami kristalno jasno, kateri stranki pripada kandidat, pa je to pri volitvah v študentski zbor težko ugotoviti. Kateremu poslanskemu klubu se bo pridružil drug dealer, kateremu pa mafijec? Bo kateri izmed njiju neodvisen poslanec? Morda oba? Kaj sploh so poslanski klubi in kateri so na voljo? Za lažje razumevanje poglejmo, kako so se poslanci organizirali v preteklem mandatu.
V mandatnem obdobju 2016-2018 so v študentskem zboru delovali trije poslanski klubi. Poslanski klub Združenje avtonomnih študentskih skupin - Modro za študente, poslanski klub Povezani in poslanski klub Zagon. Klub Modro za študente - recimo jim kar Modri - in klub Povezani sta vsak štela po 15 članov, poslanski klub Zagon pa 5. Modri in Povezani sta torej večja poslanska kluba, ki sta v preteklem mandatu nadzorovala delovanje Študentske organizacije in ki ju gotovo poznate, če ste poslušali katero izmed preteklih oddaj ŠOUvizor. Situacija je po dveh letih zelo podobna. Po naših informacijah se Zagonu letos obeta 7 poslanskih sedežev, večino preostalih pa sta si razdelili skupini Modro za študente in Povezani.
Podrobneje poglejmo, kakšno je stanje na letošnjih volitvah. Nekatere kandidatne liste svoje pripadnosti sploh ne skrivajo. Na Ekonomski fakulteti tako kandidira lista Povezani EF, Na Fakulteti za upravo so FUL Povezani, na Akademiji za glasbo pa Modri glasbeniki. Zanje lahko predvidevamo, da se bodo ob oblikovanju poslanskih klubov po volitvah pridružili tistim, katerih ime že zdaj nosijo. Vsi ostali ostajajo uganka.
A naj vas to ne zavede. Večino list obvladujejo tisti, ki so v preteklem mandatu sodelovali v poslanskih grupacijah, četudi to iz imena ni jasno razvidno. Fakulteta za družbene vede, denimo, velja za trdnjavo Modrih, čeprav se njihova lista imenuje VseFDVjevska lista - FDVjevci. Podobno je na Pedagoški fakulteti. Na Listi Najboljših pedagogov ponovno kandidira poslanka, ki je v preteklem mandatu sodelovala v poslanskem klubu Modrih. Zakaj neki si liste s skupnimi prepričanji ne nadenejo tudi skupnega imena?
Razlogov je gotovo več. Eden izmed njih je distanciranje od afer, ki pretresajo študentsko politiko, in od njihovih glavnih akterjev. Kot bi lahko zaključili iz prakse, skupina aktivnih študentov, ki na fakulteti organizira zabavne dogodke in sofinancira projekte, precej lažje dobi glasove študentov in študentk. Gre za klasično strategijo tistih, ki študentskemu zboru vladajo.
Tak primer je lista Filoface, ki je na preteklih volitvah kandidirala na Filozofski fakulteti in o kateri smo že pisali. Šlo je za listo, ki se je od nikoder pojavila na fakulteti pred volitvami in organizirala nekaj dogodkov, po volitvah pa izginila. Nekateri kandidati so od kandidatur želeli odstopiti že pred volitvami. Formula je preprosta. Modri ali Povezani novačijo bruce ali študente nižjih letnikov, da zanje kandidirajo, obljubijo jim financiranje kampanje in pomoč pri organizaciji. Z manipulacijami in prikrivanjem resnic jih prepričajo, da kandidirajo na listah. Nekateri izmed kandidatov na listi Filoface denimo sploh niso vedeli, da kandidirajo. Mislili so, da gre za študentsko društvo. Če so pri novačenju in manipulaciji študentski botri uspešni, imajo v naslednjem mandatu poslanca, ki vestno glasuje po njihovih željah.
Primeri, ko bi se na fakulteti pomerili dve skupini, so vedno redkejši. Največji poslanski grupaciji obvladujeta večino fakultet. Modri in Povezani pred volitvami sklenejo dogovor, da drug drugemu ne bodo skakali v zelje. Tako si zagotovijo nemoteno vladanje še naprej. Večje organizirane alternative, ki bi se zoperstavila njihovi vladavini, ni. Vseeno obstajajo fakultete, do katerih lovke študentskih funkcionarjev še niso segle.
Za primer poglejmo Filozofsko fakulteto. O Združeni listi študentskih društev, ki tam kandidira, nam nekaj besed pove kandidatka za poslanko in študentka prvega letnika magistrskega študija sociologije in andragogike, Sara Ugrin:
Sara doda, da se bodo zavzemali za uresničevanje interesov vseh študentov in študentk FF, delovali pa bodo tako na fakultetni kot na univerzitetni ravni. O prizadevanjih Združene liste spet spregovori Sara Ugrin:
Pa še nekaj besed o prioritetah in razlogih za združevanje:
S čim pa se je Združena lista študentskih društev ukvarjala v preteklem mandatu?
Na Filozofski fakulteti bodo torej še naprej vajeti v rokah držala društva. Kaj pa drugje? Po pregledu volilnega razglasa v oči bode Fakulteta za matematiko in fiziko, na kateri je imela v preteklosti svoje predstavnike Študentska Iskra. Letos tam kandidirajo posamezniki, združeni v listo Mafija. O listi in razlogih za njen nastanek smo se pogovarjali z enim od kandidatov, Aljažem Bavcem. Kdo sploh lista Mafija je, koliko časa obstaja in kaj počne?
Gre torej za posameznike, ki so prej delovali v študentskem svetu in so z željo po dodatnem financiranju projektov ustanovili listo. O težavah s financiranjem in načrtih za prihodnost spet Aljaž Bavec:
Kakšne načrte pa imajo za svoje delovanje v študentskem zboru? Se bodo povezali s katerimi od že obstoječih skupin?
Za konec nam Aljaž Bavec nameni še nekaj besed o Mafiji in študentskih organizacijah.
Pregled fakultet nadaljujemo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Oba kandidata za poslanca prihajata z liste Lilastih. V preteklem mandatu so sodelovali v poslanskem klubu Zagon. Več o Lilastih nam pove kandidat za poslanca Ervin Rems:
Ervin z nami deli še načrte za naslednji mandat:
Kakšni pa so načrti Lilastih v študentskem zboru?
Kot nam je v izjavi povedal Ervin Rems, se bo poslanski klub Zagon, kateremu pripadajo Lilasti, še naprej povezoval z nekaterimi drugimi fakultetami. Med drugim tudi s Filozofsko fakulteto.
Zanimivo je tudi na Fakulteti za socialno delo. V preteklem mandatu je tam delovala lista Socialci, ki je delovala pod okriljem Povezanih. Letos kandidira nova lista, Združenje aktivnih FSD Ljubljana. Zanima nas, ali je to nova skupina brez povezav z obstoječimi študentskimi skupinami ali pa se je spremenilo le ime. Do snemanja oddaje žal odziva njihove kandidatke za poslanko nismo dobili, zato več o Fakulteti za socialno delo v eni izmed prihodnjih oddaj.
Še vedno čakamo tudi na odziv kandidata za poslanca na AGRFT. Študent prvega letnika dramske igre je namreč edini kandidat na akademiji, kandidira pa kot posameznik. Ali bo tudi v študentskem zboru deloval kot posameznik, bo jasno kmalu po volitvah.
Pisali smo kandidatu za poslanca na listi Povezanih na Ekonomski fakulteti, a odgovora še nismo dobili. Povezanim bomo zato več časa namenili po volitvah.
Uredništvo je kontaktiralo tudi kandidate na VseFDVjevski listi - FDVjevci, a njihove pisne izjave še čakamo. Vse podrobnosti o dogajanju na Fakulteti za družbene vede, kjer bo na volitvah trdnjavo oblegala novonastala lista LDS, pa lahko slišite jutri ob isti uri na isti frekvenci.
S študentskimi listami se je povezoval in modroval Tomaž.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj