Kakšno je finančno stanje ŠOU v Ljubljani? Prihodke iz naslova koncesijske dajatve, to je od študentskega dela, in državnega nadomestila po Zakonu o uravnoteženju javnih financ, krajše ZUJF, lahko razberemo na portalu ERAR. Iz teh virov je ŠOU prejel 2 milijona in sedemsto petdeset tisoč evrov. Koncesijske dajatve bodo prejeli tudi decembra, pri čemer po spomladanskih karantenskih podatkih sklepamo, da bodo znašale okoli okoli sto tisoč evrov. Na koncu bo ŠOU iz naslova koncesijskih dajatev in državne pomoči celokupno prejel 2 milijona osemsto ali celo 2 milijona devetsto tisoč evrov. 

Hkrati ima ŠOU prihodke tudi od drugod, kar je težje preverljivo. V finančnem načrtu so predvideli za skoraj sedemsto tisoč evrov drugih prihodkov, vendar moramo od tega zneska odšteti skoraj polovico “fiktivnih” prihodkov, o katerih smo že poročali -- in ki po besedah direktorja ŠOU Andreja Klasinca vsekakor niso finančni manever. Gre za prihodke, ki so jih med prvim in drugim branjem finančnega načrta za leto 2020 prestavili iz kategorije koncesijske dajatve v kategorijo “drugo”. Drugih prihodkov, za katere lahko sklepamo, da so bili dejansko načrtovani - denimo razne najemnine od nepremičnin - je za 380.000 evrov. Nimamo podatka, kolikšen del teh prihodkov je bil realiziran, po podatkih s portala ERAR pa lahko sklepamo, da jih je bilo vsaj za 50.000 evrov, saj jim je toliko nakazala Šola za ravnatelje.

ŠOU financira šest zavodov, med katere spadajo Zavod Kersnikova, ŠOU šport, ŠOLT, Radio Študent, Študentski kampus in Študentska svetovalnica ter štiri tako imenovane druge interesne dejavnosti. Med slednje spadajo Društvo študentov invalidov Slovenije, Klub študentskih družin, Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt. O tem, koliko sredstev je bilo posameznim zavodom in drugim interesnim dejavnostim namenjenih glede na finančni načrt za leto 2020, smo že poročali v zadnjem ŠOUvizorju. 

Društva, ki spadajo v kategorijo drugih interesnih dejavnosti, so v letošnjem letu izgubila znaten del financiranja. ŠOU je namreč sredstva z 69 tisoč evrov zmanjšal na 10 tisoč. Financiranje so z lani na letos ukinili društvu Legebitra in Športnim društvom Univerze v Ljubljani, za 29 tisoč evrov pa so znižali financiranje preostalim štirim prejemnikom v kategoriji drugih interesnih dejavnosti. Financiranje Društva študentov invalidov Slovenije se je na primer s 23 tisoč evrov, predvidenih za leto 2019, zmanjšalo na 6 tisoč evrov. Tudi Klub študentskih družin naj bi glede na letošnji finančni načrt dobil 7 tisoč evrov manj, kot je bilo predvideno za leto 2019. ŠOU je sicer že spomladi napovedal javni razpis za druge interesne dejavnosti, ki naj bi bil objavljen jeseni. O tem, zakaj javnega razpisa za druge interesne dejavnosti ni bilo in ali še bo, smo povprašali ŠOU. Odgovore še pričakujemo. 

Ob tem se postavlja bistveno vprašanje, zakaj sploh javni razpis. Kot v ŠOU trdijo sami, so s spremembo Zakona o skupnosti študentov, s katero so postali oseba javnega prava, primorani izvajati javne razpise za financiranje društev in drugih organizacij. A vendar sredstva, namenjena javnim razpisom, niso bila vključena v finančni načrt za leto 2020.

O tem smo povprašali asistentko na Katedri za upravno pravo s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Katjo Štemberger, ki pravi, da se sofinanciranje, citiramo, “izvede na podlagi javnega razpisa, s katerim javnopravni subjekt pozove zainteresirane osebe k oddaji vloge za dodelitev teh sredstev. Bistvo razpisnega postopka je načelo enakega obravnavanja vseh oseb, ki konkurirajo za dodelitev javnih sredstev v skladu s predpisanimi pogoji in merili. Postopek na podlagi javnega razpisa  se zaključi z izdajo upravne odločbe, ponekod sledi še sklenitev pogodbe.” 

Enotnega predpisa, ki bi na splošno urejal postopke dodeljevanja javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, ni. Zato je javnopravnim subjektom, kot je ŠOU, dana možnost, da tak poseben postopek uredijo sami. Od spremembe ZSkuS so se tako ustaljeni in nedvoumni načini financiranja preobrnili v kaotično dodeljevanje sredstev, ki sledi samovolji študentske organizacije. ŠOU kljub temu, da je to edini možni način razdeljevanja sredstev, javnega razpisa za druge interesne dejavnosti ni izvedel. Obenem pa je določena sredstva vseeno razdelil brez razpisa.  

Kontaktirali smo vse druge interesne dejavnosti. Na vprašanje, ali so od ŠOU dobili kakršnekoli informacije glede javnega razpisa za druge interesne dejavnosti, so vsi odgovorili negativno. Anja Mikac  iz Kluba študentskih družin nam pove, da s strani ŠOU v celotnem letu niso dobili nikakršne povratne informacije. 

Podobno nam je potrdil tudi Miha Kosi, strokovni sodelavec na Društvu študentov invalidov. 

Ker je sofinanciranje tovrstnih dejavnosti s strani ŠOU izredno okrnjeno, so društva primorana zategovati pas, ukinjevati določene aktivnosti ali celo odpuščati svoje zaposlene in partnerje. Klub študentskih družin za svoje člane vsako leto organizira letno in zimsko letovanje in pri tem pokrije del stroškov nastanitve. Žal si letos zaradi nezagotovljenih sredstev letovanja niso mogli privoščiti. Prav tako so letos zaradi pomanjkanja financ odpovedali projekt obdarovanja otrok študentskih družin. 

Društvo študentskih invalidov redno izvaja dva programa: program Bivalne skupnosti in program Prilagojeni prevozi. Prav za slednjega je sofinanciranje ŠOU izredno pomembno, saj približno polovica sredstev za izvajanje tega programa prihaja s strani študentske organizacije.

Društvo študentskih invalidov zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev ni odpustilo svojih strokovnih sodelavcev, niso pa mogli podpisati pogodbe s prevoznikom, ki je za študente invalide zagotavljal ustrezen prevoz. Kako je izguba sredstev vplivala na izvajanje dejavnosti, smo povprašali tudi predsednika AFS France Marolt Tadeja Zadravca.

Poleg tega Zadravec dodaja, da so se morali zaradi zmanjšanja sofinanciranja odpovedati nekaterim zunanjim strokovnim sodelavcem.

Ivan Koruza, dolgoletni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, komentira zmanjšanje sredstev ŠOU in poudari, da bi si s ŠOU želeli predvsem boljše komunikacije.

Privoščimo si kratek glasbeni premor. Poslušali bomo Dominique Grange s skladbo Natzurka.

Smo nazaj v oddaji Šouvizor - naša tema so finance ŠOU. Poglejmo še zavode ŠOU. O splošnem razporejanju sredstev ŠOU med zavode v primerjavi z letom 2019 smo že poročali. Naj omenimo zgolj zloglasni dvig sredstev za Študentski kampus, ki je za leto 2020 dobil skoraj pol milijona evrov, in to kljub temu, da je bil dobršen del leta zaradi vladnih ukrepov zaprt in večinoma nedelujoč. Podatki Erarja kažejo, da je Kampus do danes prejel slabih 470 tisoč evrov, leto poprej pa 120 tisoč evrov več. Zaenkrat informacije o porabi sredstev, namenjenih Kampusu, še nimamo, jih pa bomo dopisali kasneje. Zaradi vsakoletne visoke višine sredstev, ki jih ŠOU namenja Kampusu, je ta glede na sredstva prvi med vsemi prejemniki sredstev ŠOU.

Za razliko od prejšnjih let iz letošnjega načrta proračuna ŠOU ni razvidno, kolikšen delež navedenih zneskov so osnovna sredstva za zavode in koliko je sredstev za njihove dodatne projekte. Zato smo te informacije iskali direktno pri zavodih. Odgovore smo prejeli od Zavoda ŠOLT, Zavoda Kersnikova, Radia Študent in Študentske svetovalnice. Če pogledamo Zavod Kersnikova, je ta v letu 2019 prejel 122 tisoč evrov osnovnih sredstev ter dvakrat po 30 tisoč evrov za projekt Ditos in konferenco Ecsite. Zavodu Kersnikova je glede na finančni načrt letos v primerjavi z osnovnimi sredstvi iz leta 2019 dodeljenih 10 tisoč evrov več sredstev, za katera so nam zagotovili, da so zgolj osnovna. Podatki Erarja pa kažejo, da je zavod dobil kar 40 tisoč evrov več sredstev ŠOU, kot jih je bilo načrtovanih za letošnje leto. 

Tudi Radio Študent letos ni prejel projektne podpore s strani ŠOU. V lanskem letu mu je bilo zaradi 50. obletnice dodeljenih dodatnih 40 tisoč poleg osnovnih 152 tisoč evrov. Letos je Radiu Študent dodeljenih le 120 tisoč evrov, kar pa predstavlja zgolj okoli 22,5 odstotka vseh finančnih virov glede na leto 2014, ko so sredstva ŠOU še predstavljala 40 odstotkov vseh virov. Po podatkih Erarja Radio Študent letos še ni prejel vseh sredstev, ki mu jih je namenil ŠOU. Do danes je namreč prejel dobrih 110 tisoč evrov.

Tudi Zavodu ŠOLT so po letošnjem finančnem načrtu dodeljena le osnovna sredstva v višini 30 tisoč evrov, kar je 13 tisoč evrov manj v primerjavi z lanskim letom. Podatki Erarja kažejo, da je zavod sicer dobil precej več od predvidenega, in sicer skupaj skoraj 50 tisoč evrov. Kot smo že poročali v zadnji oddaji ŠOUvizorja, sredstva ŠOU za zavod predstavljajo manj kot 10 odstotkov proračuna in so namenjena neprojektnim stroškom. Vse preostale stroške pokrivajo s sredstvi iz drugih virov. Iz Zavoda ŠOLT so nam sporočili, da projektov, ki jih je v preteklosti financiral ŠOU, zdaj ne morejo izvajati. Z dodatnim klicem smo ugotovili, da ne bodo mogli izvesti zgolj akcije 1 plus 1, v kateri se študent Univerze v Ljubljani vpiše na dva jezikovna tečaja in tretjega prejme zastonj. Izgubili pa so kar nekaj pogodbenih predavateljev. 

(Od Zavoda ŠOLT smo prejeli obvestilo, da je presežnih 20 tisoč evrov sredstev, ki ga kažejo podatki iz Erar-ja, namenjenih izključno za najemnine prostorov zavoda. To pomeni, da je zavod za svoje  delovanje dobil toliko sredstev, kot je bilo resnično predvidenih v finančnem načrtu. Za netočnost podatkov se opravičujemo.) 

Zmanjšan pritok sredstev pogosto privede tudi do okrnjenega programa ali ukinjanja določenih aktivnosti. Kako je z izvajanjem dejavnosti in projektov, smo povprašali posamezne zavode. Klemen Kristan iz Zavoda Kersnikova nam je sporočil, da so skušali izvesti vse zastavljene projekte oziroma jih v tem letu vsaj začeti. Zaenkrat tudi niso bili primorani koga odpustiti. 

Program Zavoda Radia Študent je za razliko od večine drugih zavodov potekal nemoteno tudi v času epidemije. Zgodili so se sicer določeni zamiki izvedb znotraj leta, mnogi projekti pa so bili izvedeni v prilagojeni spletni različici. Direktorica Radia Študent Ana Kandare pravi, citiramo, da so se  “usposabljanja za spikerje denimo namesto junija zaključila septembra, v okviru nove jesenske novinarske avdicije pa jih trenutno izvajamo na daljavo. Turnejo Klubskega maratona smo terminsko prestavili na ugodnejše poletne mesece, ko je bilo možno vsaj del koncertov izvesti na prostem, del pa smo izvedli s pomočjo video prenosov in gostovanj na drugih radiih.”

Zaradi drastičnega upada prihodkov marketinga Radia Študent v drugi polovici marca letos je radio zaključil sodelovanje z vodjo marketinga. V vmesnem času je to funkcijo prevzela kar direktorica in tudi bivša vodja marketinga, Ana Kandare. 

Poglejmo še Zavod Študentska svetovalnica. Temu je bilo v lanskem letu dodeljenih 189 tisoč evrov osnovnih in 32 tisoč evrov programskih sredstev. V letošnjem letu je bilo za zavod predvidenih 207 tisoč evrov, kar je odstotkovno večji delež proračuna kot leto poprej. Realno pa so po podatkih Erarja letos dobili več kot 50 tisoč evrov več od predvidenega. Študentska svetovalnica nam je sporočila, da v tem letu niso opustili nobene od jedrnih dejavnosti, so pa zmanjšali plače zaposlenim za skupno skoraj 30 odstotkov, zmanjšali število študentskih sodelavcev na področju pravnega svetovanja ter sodelavcem študentom tudi nekoliko znižali urno postavko. 

Zavod, ki se na naša vprašanja do danes ni odzval, je ŠOU šport. Temu je ŠOU v letošnjem finančnem načrtu namenil 128 tisoč evrov. Žal podatka o tem, ali gre tukaj zgolj za osnovna ali tudi za programska sredstva, nimamo. ŠOU šport je glede na finančni načrt iz lanskega leta skupno dobil 144 tisoč evrov, od tega je slabih 80 tisoč zgolj osnovnih sredstev. Po podatkih Erarja je v letošnjem letu zavod prejel slabih 120 tisoč evrov, kar je nekoliko manj od predvidenega. 

Proračunska kriza bo ŠOU pestila še naprej zaradi sprememb v zakonodaji. Eden izmed pomembnih mehanizmov za fiskalno stabilnost ŠOU je Zakon o uravnoteženju javnih financ, krajše ZUJF. Po tem zakonu država ŠOU nadomesti razliko do 80% koncesijske dajatve iz leta 2011. Čeprav se ta pomoč podeli šele za nazaj - vsako poletje za prejšnje leto - je to v zadnjih desetih letih pomenilo, da je proračun študentskih organizacij konstanten. Zato je imel ŠOU vsako leto podoben proračun, ki je znašal približno 3,5 milijona evrov. 

Nedavno pa je bil sprejet Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022, krajše ZIPRS. Zakon v svojem 85. členu spreminja določbe ZUJF v škodo študentskih organizacij. Državno omejitev financiranja omeji na vsoto, izplačano v letu 2020. Vsota, izplačana leta 2020, je v resnici izračunana glede na leto 2019, ki je bilo povsem normalno leto, zato je država k študentskemu organiziranju primaknila le milijon. 

Vsaj naslednjih nekaj let - če sklepamo po izpadu dela zaradi epidemije, pa tudi zaradi prihajajoče gospodarske krize - bodo študentske organizacije prejemale precej manj kot navadno. In če bi jih po dozdajšnjem sistemu v tem primeru dokapitalizirala država, bo ta finančna pomoč od zdaj naprej omejena. Letos so - za lani - prejeli okoli milijon evrov, največ toliko bodo po novem zakonu lahko prejeli tudi v prihodnje. Naslednje leto bi morali prejeti okoli tri milijone, kar pomeni, da bo zaradi nove omejitve študentsko organiziranje vsaj ob dva milijona, ŠOU pa vsaj ob šeststo tisoč evrov.

Obenem pa novi zakon poskuša uvajati tudi nekakšen nov nadzor nad študentskim organiziranjem. Zapiše namreč, citiramo: “... sredstva pa morajo biti porabljena za namen delovanja Študentske organizacije Slovenije ali za reševanje stanovanjske problematike študentov ali blaženje socialnih stisk študentov.” Konec citata. Pripomniti moramo, da je ta kriterij zelo širok in najverjetneje ne bo bistveno, ali sploh, spremenil delovanja študentskih organizacij. Vseeno bo moral ŠOU vsako leto do prvega maja poročati o porabi sredstev iz prejšnjega leta. 

Kako pa bo vplivala sprememba ZUJF-a na razporejanje sredstev med zavode? Na Radiu Študent smo od direktorja ŠOU, Andreja Klasinca, dobili informacijo, da bo ŠOU v naslednjem letu ob kar šeststo tisoč evrov prihodka. Direktorica Radia Študent Kandare in vodja financ Robert Mohorič pravita, citiramo: “Klasinc zato računa, da bo tudi v letu 2021 prišlo do nižanja sredstev tudi za zavode, ampak to naj ne bi bilo tako drastično kot v 2020. Sami se bomo borili za to, da sredstva ostanejo najmanj na ravni leta 2020 oziroma se upošteva zaveza po najmanj štiriodstotnem deležu iz koncesijskih dajatev za Radio Študent.”

Na Zavodu Kersnikova o potencialnem nižanju sredstev zaradi spremembe ZUJF-a niso bili obveščeni in nimajo nikakršnih informacij o morebitnih spremembah. Enako velja tudi za Zavod ŠOLT in Študentsko svetovalnico. 

Na koncu se torej spomnimo, da kljub kriznim časom najvišji krogi ŠOU prejemajo visoka sredstva. Poročali smo že o tem, da so se izdatki za plače celo nekoliko povišali, prav tako so se letos izdatki za pravno zastopanje in svetovanje zvišali za več deset tisoč evrov. Poslušalce torej vabimo, da si sami ustvarijo zaključke o resničnih prioritetah odločevalcev v ŠOU.  

Po finančnih vodah sta plula Maruša in Matija.

Odgovore od ŠOU še čakamo. V oddajo jih bomo dopisali, ko jih prejmemo.

DODATEN KOMENTAR ŠOLT-A: "Na Vojkovi 63 ima polovica lastnine pritličja poslovne stavbe v lasti zavod ŠOLT in polovica lastnine pritličja poslovne stavbe ima v lasti ŠOUL. Ker je ŠOUL polovica prostorov urejena kot učilnice uporablja le te zavod ŠOLT. Druga polovica je urejena kot pisarne in te uporablja ŠOUL. Že pred leti je študentski parlament sprejel sklep za zamenjavo prostorov. Do tega še danes ni prišlo (neurejena etažna lastnina zgradbe). Tako smo primorani na Zavodu ŠOLT po najemni pogodbi najemati ŠOUL prostore in ŠOUL najema naše prostore. Vsakokratna najemnina za te prostore znaša 1700€/mesec. To pomeni 20.400€, kar je iz ŠOUL Erar vidno kot plačilo Zavodu ŠOLT. Po drugi strani pa isto ŠOUL izstavlja mesečno račune v istem znesku ki jih Zavod ŠOLT mesečno plačuje (to pa ni razvidno v erar!)"

ODGOVORI ŠTUDENTSKEGA KAMPUSA: Sredstva bo zavod porabil za delovanje zavoda, stroškovno računovodsko sredstva ne delijo na osnovna in projektna. V kolikor bo prišlo presežkov sredstev, se bo zavod poslužil pasivnih časovnih razmejitev. Socialni inkubator študentski kampus je v skladu z letnim planom določene projekte izvedel v skladu s časovnico. Zaradi razglašene epidemije zaradi novega koronavirusa pa so svoj program prestavili na splet, kjer se v sklopih kot sta mesec univerzitetnega e-športa in mesec dodatnega izobraževanja izvajajo številni dogodki. Kot so nam sporočili, so le ti izjemno dobro obiskani. Niso pa mogli izvesti številnih tradicionalnih dogodkov kot so Pozdrav brucem, stand up showi itd. Določen del sredstev so prerazporedili in jih namenili tudi za nujna vzdrževalna dela. Zaradi trenutnih razmer niso bili primorani nikogar odpustiti. Kot so nam sporočili, uradnih informacij s strani aktualne študentske vlade nismo prejeli, "...se pa zaradi drastičnega posega vlade RS v financiranje študentskega organiziranja pripravljamo na drastičen upad sredstev, reorganizacijo in optimizacijo poslovanja."