Javni medijski prostor je v zadnjem času pod velikim vplivom vladnih odločitev in finančnih omejevanj. Najbolj odmeven je prav novi medijski zakon, ki bo drastično zmanjšal financiranje RTV Slovenija. Zdi se, da napad na medije, ki delujejo transparentno in nekomercialno, v današnjem času postaja nova normalnost. Tudi Radio Študent se sooča s finančnimi težavami in omejevanjem svojega delovanja. O težavah, s katerimi se spopada Radio Študent, smo že poročali v oddaji Kultivator.

Radio Študent je zgolj eden od zavodov znotraj družine Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, ki bodo deležni zmanjšanja sredstev za svoje delovanje. Radio naj bi od ŠOU letos prejel 120.000 evrov osnovnih sredstev, kar je 32.000 evrov manj kot lansko leto. ŠOU je v prvem osnutku branja proračuna za Radio Študent sicer predvidel zgolj 3,97 odstotka letnega proračuna, s tem pa bi ta padel pod minimalno 4 odstotke, do katerih je upravičen po pravilniku o finančnem načrtu ŠOU. Zato se pojavlja skepsa, zakaj so na ŠOU v drugem osnutku proračuna številke obrnili ravno toliko, da Radio Študent zdaj dobi 4,3 odstotke kljub nespremenjenemu znesku 120 tisoč evrov.

V video prispevku, ki ga najdete na naši spletni strani, raziskujemo spremembe, ki so se zgodile med prvim in drugim branjem finančnega proračuna za leto 2020. Iz podatkov je razvidno, da se je projekcija prihodkov ŠOU, ki so v prvem osnutku proračuna znašali dobre 3.400.000 evrov, v drugem osnutku povečala za 45.000 evrov. In to kljub slabšanju razmer. Ker je predvidena koncesijska dajatev nižja, se odstotkovni deleži zavodov povišajo, ne da bi se spremenila vsota, ki jim jo bo ŠOU namenil.

Pogledali smo tudi k drugim zavodom. ŠOU sofinancira šest zavodov. Poleg Radia Študent so to še Kersnikova, Študentski kampus, Študentska svetovalnica, ŠOLT in ŠOU šport. Vendar iz letošnjega načrta proračuna ni razvidno, koliko od navedenih zneskov so osnovna sredstva za zavode in koliko je sredstev za njihove dodatne projekte. Orientiramo se lahko zgolj s primerjavo letošnjih skupnih zneskov in lanskih osnov. Za Radio Študent smo lahko gotovi, da ni predvidenih sredstev za nobene dodatne projekte, ker je celotni znesek nižji celo od osnove, ki jo je radio prejel lani. Pri vseh ostalih zavodih, razen pri ŠOLT-u, pa je letošnji skupni znesek višji od lanske osnove. A deleži sami po sebi ne povedo veliko. Poglejmo si posamezne zavode, njihova sredstva in načine, kako se soočajo s finančno krizo.

Na zavodu Kersnikova se ukvarjajo s sodobno raziskovalno umetnostjo, znanostjo in najnaprednejšimi tehnologijami. Sestavljajo ga Galerija Kapelica, hekerski laboratorij Rampa in ustvarjalni laboratorij BioTehna. Kersnikova ima 7 rednih in 10 zunanjih ožjih sodelavcev, hkrati pa sodelujejo še z različnimi umetniki in mentorji. Med karanteno so del programa prestavili na splet in hkrati delali na umetniških produkcijah in razpisih.

Kersnikova letos prejme skupni znesek 130.000 evrov, kar je več od lanskega osnovnega zneska 120.000, torej lahko sklepamo, da bo tudi letos dobila financiranje za dodatne projekte. Sami so svojo finančno situacijo komentirali takole. Citiramo: “Točno kako bo na nas vplivalo zmanjšanje, še ne vemo. Velik problem imamo v tem, da se prijavljamo na številne mednarodne razpise. Zlasti razpisi tipa Ustvarjalna Evropa so nekoliko problematični, saj moramo del sredstev zagotoviti sami. To pomeni, da v Slovenijo pripeljemo denar za naše umetnike, produkcije, izobraževanja, hkrati pa moramo določen del sredstev zagotoviti sami. Tukaj nam je v veliko pomoč ŠOU.“ Konec citata.

Težave imajo tudi na zavodu ŠOLT. Zavod sicer ponuja številne tečaje učenja tujih jezikov, strokovne, računalniške in športne tečaje ter inštrukcije. Imajo tri redno zaposlene in prek 60 pogodbenih sodelavcev. O smotrnosti nekaterih njihovih dejavnosti ne bomo izgubljali veliko besed. Dovolj je le, da se spomnimo škandaloznega nakupa 13-metrske jadrnice, za katero je Zavod ŠOLT leta 2010 odštel 105 tisoč evrov. Poleg tega so z jadralnim društvom Lenivec sklenili pogodbo za tečaje jadranja, študentje pa so plačevali 300 evrov za posamezni tečaj.

Sredstva ŠOU zavodu ŠOLT sicer predstavljajo manj kot 10 odstotkov proračuna in so namenjena neprogramskim stroškom. ŠOLT je bil po drugi strani že lani glede na finančni načrt upravičen zgolj do osnovnih sredstev, ki so se z dobrih 40.000 evrov znižala na 30.000. Zaradi pandemije so na ŠOLT-u večino dejavnosti prestavili na splet in kasneje začeli izvajati online tečaje, ki jih neprestano dopolnjujejo, kar predstavlja dodaten finančni zalogaj. Prav v času, ko bi potrebovali več sredstev, se jim je na podlagi sprejetega finančnega načrta neprogramsko financiranje zmanjšalo za 30 odstotkov. Poleg tega se jim je programsko financiranje zmanjšalo za 100 odstotkov, kar zavod postavlja v izredno težko situacijo. V primerjavi z lanskimi 43.000 evri jih bo ŠOLT letos prejel le 30.000.

Sledi glasbeni premor s skladbo Bad Boys jamajškega reggae benda Inner Circle.

VMESNI KOMAD: Inner Circle - Bad Boys 

Poslušali smo pesem Bad Boys, skupine Inner Circle, zdaj pa nadaljujemo z vprašanjema, kako se ostali zavodi spopadajo z epidemijo in kakšni so njihovi pomisleki glede novega finančnega načrta. Obrnili smo se na ŠOU šport, Študentsko svetovalnico in Študentski kampus. Do snemanja te oddaje se na naše pozive niso odzvali. Zato lahko o tem, kako posamezni zavodi razpolagajo s svojimi finančnimi sredstvi, le ugibamo. *

Študentska svetovalnica, ki ima po podatkih poslovnega asistenta bizi.si 3 do 4 zaposlene, bo letos skupno prejela 207.000 evrov, kar je prav tako več od lanskoletnih osnovnih sredstev, ki so znašala 190.000 evrov. Sklepamo lahko torej, da bo svetovalnica, tako kot Kampus, dobila sofinanciranje za dodatne projekte.

Namen zavoda je nuditi pomoč študentom in jim pomagati pri razreševanju njihovih socialnih in pravnih vprašanj. Študente vabijo, naj se na Kersnikovi, kjer imajo prostore, oglasijo osebno ali pa jih pokličejo po telefonu, na katerega se nam kljub večkratnim poskusom niso odzvali. V okviru Študentske svetovalnice deluje tudi hiša Srce, ki nudi subvencionirano bivanje študentom, ki so se znašli v stiski.

ŠOU šport organizira športno izobraževalne tečaje in usposabljanja, študentska ligaška tekmovanja in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja. ŠOU šport velik del svojega financiranja prejme za dodatne projekte in kaže, da bo tako tudi letos, saj so osnovna sredstva lani znašala 80.000 evrov, letos pa je navedena skupna vsota 130.000 evrov. In to kljub temu da je bilo skupinsko športno udejstvovanje zaradi epidemije prepovedano in je še vedno pod vprašajem. Športnim društvom Univerze v Ljubljani so denimo popolnoma ukinili financiranje, vendar je razlog za to nekoliko bolj zapleten, kot bomo videli v nadaljevanju.

Najbolj zloglasni zavod ŠOU pa je prav gotovo Študentski kampus, ki mu je letos namenjeno slabega pol milijona evrov. Namen kampusa naj bi sicer po njihovih besedah bil študentom omogočiti platformo, kjer lahko razvijajo svoje potenciale, skupaj ustvarjajo, se športno in umetniško udejstvujejo, razvijajo svoje projektne ali podjetniške ideje ter imajo pri tem ustrezno strokovno in infrastrukturno podporo. Na kampusu tako med drugim stoji čitalnica, najamete lahko učilnico, na bone pojeste pico in burger ter se udeležite tečaja zumbe. Študentje so se lahko udeležili različnih impro predstav in koncertov, na katerih sta med drugimi nastopali Ines Erbus in skupina Crvena Jabuka. Večina dogodkov je v preteklih mesecih odpadla, vendar so se študentje vseeno lahko udeležili dogodkov, kot sta na primer online turnirja v Fifi in taroku. Od dogodkov imajo za leto 2021 napovedano največjo študentsko Čevapčijado.

Kampusu je bilo v letošnjem proračunu skupno dodeljeno skoraj pol milijona evrov, kar vključuje tako osnovna sredstva za zavod kot dodatne projekte, če primerjamo z lanskim načrtom proračuna, v katerem so njegova osnovna sredstva znašala slabih 400.000 evrov. Študentskemu kampusu je namreč določen kar 17-odstotni delež od prihodkov iz študentskega dela. Medtem ko so se Radiu Študent sredstva znatno znižala, bo Študentski kampus leta 2020 prejel skoraj dvakratnik svojega minimalnega deleža, ki sicer znaša slabih 10 odstotkov, torej 6 odstotkov več od radia. Kampus tako kot običajno prejme štirikrat več, kot v povprečju prejmejo ostali zavodi.

Vrnimo se na Radio Študent. Radio ima pet zaposlenih in približno 250 honorarnih sodelavcev. Na letni ravni se na avdicije treh programskih služb in petih uredništev prijavi prek 200 kandidatov. Vsako leto se mu pridruži približno 40 novih sodelavcev. Sprašujemo se torej, zakaj se reže sredstva najstarejši in največji evropski nekomercialni študentski radijski postaji, ki s svojimi vsebinami ne le ustvarja kvalitetno radijsko produkcijo na področju izobraževalnega, umetniškega, glasbenega in informativnega programa, temveč igra tudi izredno pomembno vlogo pri izobraževanju mladih za novinarska in druga dela na radijski postaji. Tudi v času, ko se je življenje zaradi epidemije praktično ustavilo, se je Radio Študent prilagodil, se prestavil na splet in nemoteno deloval.

Kako pa so se s finančno krizo spopadle druge študentske organizacije v Sloveniji? Finančni proračun Študentske organizacije Univerze v Mariboru, krajše ŠOUM, in Študentske organizacije Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, je bil sprejet na začetku tega leta. Finančnih primanjkljajev kot posledico koronakrize tako v svojem finančnem načrtu niso upoštevali, zato konkretnih podatkov o zmanjšanju sredstev za posamezne enote in dejavnosti organizacij nismo uspeli pridobiti. Kot so nam zagotovili, rebalans finančnega proračuna še načrtujejo v prihodnjih mesecih. Obe študentski organizaciji smo tudi vprašali, kakšna je njuna ocena prihodkov iz koncesijskih dajatev od začetka marca do junija. ŠOUP je odgovoril, da ocenjujejo od 45- do 55-odstotni upad koncesijskih dajatev, ŠOUM pa 50-odstotnega. Za primerjavo je Študentski organizacije Univerze v Ljubljani priliv iz koncesije skupno padel za polovico.

Del družine ŠOU, katere cilj je dejansko poskrbeti za študente, ki so pomoči potrebni, je fundacija Študentski tolar.  Več o financiranju fundacije nam razloži predsednik fundacije, Damjan Vinko.

Pri tem se nam poraja vprašanje, zakaj se fundaciji, katere primarna funkcija je pomagati študentom v stiski z dodeljevanjem nepovratne denarne in materialne pomoči ter omogočanjem raznih subvencioniranih izobraževanj, dodeljuje tako klavrna finančna sredstva? Kdaj, če ne zdaj, je socialna varnost študentov pomembna?

Vendar Radio Študent ni edina žrtev finančnih rezov. Ker je ŠOU oseba javnega prava, morajo za financiranje svojih drugih interesnih dejavnosti narediti razpis. Take dejavnosti so bile leta 2019 športna društva Univerze v Ljubljani, Društvo študentov invalidov Slovenije in Legebitra, ki se ukvarja z zagovorništvom pravic LGBTI oseb. Pogovarjali smo se tudi z Lano Gobec, predsednico Društva informacijski center Legebitra. Društvo je nastalo pod okriljem ŠOU-a in se kasneje odcepilo.

Razpis za nekatere od njih v proračunu sploh ni predviden.** Tako so najbolj nastradali prav tisti, na katere je v krizi najlažje pozabiti. Organizacija, ki razpolaga s tako velikim proračunom, kot je ŠOU-ov, pa si tega preprosto ne bi smela privoščiti. Poslušajmo izjavo Mihe Kosi, strokovnega sodelavca Društva študentov invalidov Slovenije.

S podobno situacijo se srečujejo tudi v Klubu študentskih družin Slovenije. Financiranje se je zmanjšalo z 10.000 na 3.000 evrov. Sledi izjava Sanje Mikac, podpredsednice Kluba študentskih družin Slovenije.

Seveda je ŠOU v javnem pismu, ki so ga objavili sedmega julija, poudaril, da je hvaležen za trdo in požrtvovalno delo sodelavcev Radia Študent. A zdi se, da več od pisnega odziva na tovrstna pereča družbeno aktualna vprašanja zaenkrat nimajo politične volje storiti. Ob vsem tem je študentska skupina Povezani, ki ima tretjino mest v študentskem zboru, radio označila za, citiramo: “večni zajedalec državnega in študentskega proračuna”.

Pandemija in novonastala kriza bo prizadela marsikoga. Kar smo se naučili iz celotne situacije, je, kako neprecenljiv je obstoj kvalitetnih medijev, ki javnost informirajo o perečih vprašanjih in problematikah. Hkrati pa je Radio Študent eden izmed redkih medijev, ki tako podrobno pokriva tudi aktualno študentsko problematiko. Na zadnjih volitvah v študentski zbor je volilna udeležba znašala le 6,16 odstotka. Mar si študentje ne zaslužijo medija, ki bo študente nepristransko in objektivno informiral o študentski politiki? ŠOU, ki naj bi deloval v dobro študentov, bi se tako lahko zavedal, kako pomembno je imeti medij, ki daje glas študentom, poroča o študentih in za študente.

Nad razporejenimi sredstvi sta zgroženi Maruša in Tara, v odločitve ŠOU-a sta se poglabljala Matija in Hana. Za pomoč in podporo se zahvaljujemo še Žanu.

Brala sta Čeh in Cveto, tehniciral je Makis.

*po snemanju oddaje smo prejeli odgovor od Študentskega kampusa in Študentske svetovalnice (povzemamo odgovore na vprašanja):

ŠTUDENTSKI KAMPUS: Zaradi pandemije smo bili primorani odpovedati številne dogodke in prireditve. Prav tako smo sledili predlogu vlade, zato najemnikom ne zaračunavamo najemnin. Neglede na karanteno pa Kampus so.p. deluje na dveh področjih. Prvo je upravljanje z nepremičninami na celotnim območju študentskega kampusa in na Kersnikovi ulici 6. Tu se delovanje ni spremenilo, saj je bilo potrebno vseskozi skrbeti in plačevati vse tekoče obveznosti kot so voda, elektrika, čiščenje in druga nujna redna vzdrževalna dela. Drugo področje pa je organizacija različnih dogodkov in prireditev. Tu letos verjetno ne bomo uspeli izvesti večjih dogodkov, čeprav smo v začetku leta nemoteno izvajali program, kateri je bil sprejet na seji sveta zavoda. Vseeno pa smo se odločili, da ohranimo del STIKSA, ki skrbi za brezplačne prostore in opremo za študentska društva, čeprav tega v proračunu ŠOU v Ljubljani več ni.

Delovanje zavoda je zaradi pandemije precej okrnjeno saj smo bili primorani odpovedati številne dogodke in prireditve. Dodatnih sredstev zaradi specifike zavoda ne pričakujemo, saj naš zavod bazira predvsem na nepridobitni dejavnosti (socialni zavod), v preteklosti pa smo vseeno nekaj uspeli prejeti iz oddaje prostorov in s tem povezane dejavnosti, kot so oglaševanje in trženje oglasnega prostora. Finančni načrt ŠOU v Ljubljani je po našem mnenju glede na situacijo vzdržen, in moramo biti z dobljenimi sredstvi zadovoljni, predvsem pa racionalni.

ŠTUDENTSKA SVETOVALNICA: Na Študentski svetovalnici poleg redno zaposlenih delo opravljajo tudi študentje in zunanji sodelavci, teh je v povprečju okoli 12, odvisno od meseca in projektov. Finančna sredstva ŠOU V Ljubljani predstavljajo preko 90 % vseh sredstev Zavoda Študentska svetovalnica. S temi sredstvi svojim uporabnikom ponuja pravno in socialno svetovanje, izvajamo delavnice in izobraževanja, urejamo portal za oglaševanje za najemodajalce in najemojemalce m², omogočamo namestitev socialno ogroženim študentom v prenovljeni Študentski hiši SRCE in ponujamo strokovno psihosocialno pomoč, ki smo jo uvedli lani.

Delovanje Zavoda Študentska svetovalnica je bilo v času karantene sicer okrnjeno zaradi vsesplošne socialne izolacije, a se je v marsikaterem pogledu spremenil zgolj način izvajanja dejavnosti in storitev, kar pomeni, da svojega dela nismo omejili, ampak se je na nekaterih področjih celo povečalo. Na Zavodu Študentska svetovalnica smo se vse od začetka pojava pandemije soočali tako s povečanim številom primerov kot tudi s posebnimi primeri, ki so bili odraz nastalih okoliščin v družbi. Zavod bo še naprej izvajal svoje aktivnosti ter svoje poslanstvo v okviru letnega načrta dela in novih potreb, ki se bodo morda pojavile jeseni. Mesečno beležimo več kot 400 ur dela. Trenutno smo v fazi prilagoditve letnega plana dela sprejetemu proračunu in dodatnim potrebam po določenih storitvah, ki so posledica drugačnih družbenih in socialnih razmer. Dodatna sredstva bi zagotovo obogatila dejavnosti Zavoda. V času slabšanja gospodarske slike in nevarnosti 2. vala je nemogoče oceniti višino dodatnih sredstev, ki jih lahko do konca leta še lahko pridobimo. Zadovoljni smo, da je finančni proračun ŠOU v Ljubljani kljub neugodni situaciji v državi zaradi Sars-Cov-2 in posledičnemu drastičnemu upadu študentskega dela sprejet in omogoča delovanje Zavoda tudi v prihodnje, seveda pa bomo mogli biti pri razporejanju sredstev zelo skrbni in racionalni.

**glede financiranja interesnih dejavnosti so nam iz strani ŠOU poslali sledeč odgovor (objavljen v celoti):

Sprememba načina financiranja interesnih dejavnosti je res posledica tega, da so študentske organizacije opredeljene kot osebe javnega prava. Kljub temu si želimo ohraniti sodelovanje z društvi in jim pomagati pri izvedbi projektov, kot ste pa že v vprašanju omenili je to trenutno mogoče preko razpisov, saj se zavedamo, da imamo na naši univerzi različne skupine študentov, ki s pomočjo dodatnega financiranja ŠOU izvajajo raznovrstne projekte in dejavnosti, V Finančnem načrtu 2020 je okviren znesek, ki bo namenjen financiranju interesnih dejavnosti, žal pa je ta znesek letos znatno manjši zaradi posledic epidemije. Načrt za izvedbo razpis je še v izdelavi, predvidoma bo izveden jeseni, količina sredstev pa se seveda veže tudi na upad sredstev iz naslova koncesijskih dajatev. Razpis bo sestavljen v skladu z zakonodajo, o pogojih razpisa bodo pravočasno obveščeni vsi, ki so bili v prejšnjih letih prejemniki sredstev ŠOU v Ljubljani oziroma širša javnost. V prihodnje si želimo še več sodelovanja z društvi in interesnimi dejavnostmi, mogoče ne samo v smislu financiranja, ampak tudi v sklopu skupnih projektov, predvsem z resorji za socialo in zdravstvo ter študijsko problematiko.