Koalicija, opozicija in vse vmes

Oddaja

Pozdravljeni spet v oddaji, s katero tlakujemo pot naslednji seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani – morda pa še dlje. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli taktiko poslanskih skupin Modro za študente in Povezani, s katero onemogočata poslancem opozicije, da bi zasedli mesta, rezervirana za opozicijo v organih študentske organizacije. Kako je to mogoče? Preprosto: tako, da se poslanci, kot sta denimo Luka Kopinšek in Robert Šebenik, uradno ne priključijo koalicijskim poslanskim skupinam, obenem pa uradno niso člani opozicijske skupine. Uradno gledano so to torej nepovezani poslanci, ki pa pri glasovanju, v razpravi in siceršnjem delovanju sodelujejo s koalicijo.

Ko je trenutno edina uradna opozicijska poslanska skupina Zagon to namerno brisanje mej med opozicijo in koalicijo kritizirala, se je zgodila naslednja izmenjava med predsednikom študentskega zbora, Rokom Dolencem, in poslanko Zagona, Anamarijo Agnič.

IZJAVA

Kljub temu, da pri mejah med koalicijo in opozicijo že tako ali tako vlada zmeda, je posebej nenavadno to, da se je predsedstvo organizacije formiralo ter začelo predstavnike koalicije in opozicije imenovati v razne organe, še preden so se sploh uradno vzpostavile vse poslanske skupine. Najbolj transparentna in prva vzpostavljena skupina je bila opozicijska skupina Zagon, ki se je formirala 18. decembra lani. Ob tem so kot vodjo formalno navedli Sarah Tkalec. Bili so tudi edini, ki so še pred lanskimi jesenskimi volitvami javno objavili seznam fakultet, na katerih študentje kandidirajo v njihovem imenu. 

Večino novega mandata smo o skupinah Povezani in Modro za študente lahko govorili kvečjemu v obliki društev, ki so pravno ločena od študentskega zbora, medtem ko so poslanske skupine nekaj, kar se vzpostavi z vsakim mandatom znova. Pred tednom dni smo po več poskusih od predsednika zbora Roka Dolenca naposled prejeli informacijo, da so Povezani svojo poslansko skupino formalizirali in za vodjo imenovali Aleksandra Milićevića šele 22. januarja. Medtem Modro za študente, skupina, iz katere prihaja tudi trenutni predsednik ŠOU Klemen Petek, sploh še ni bila uradno formirana kot poslanska skupina.

Zakaj je to sploh sporno? Saj v pravilnikih, ki jih trenutna koalicija sicer brez večjih težav tudi krši, nikjer ni opredeljen rok za oblikovanje poslanskih skupin. Glavna težava je dejstvo, da že pred samimi volitvami niti Povezani niti Modri niso bili iskreni glede tega, kdo vse kandidira v njihovem imenu. Lahko se vprašamo, ali bi, če ne bi bilo posebnih bonitet za člane poslanskih skupin v obliki dodatnih sredstev in pravic pri delovanju organizacije, poslanske skupine sploh formirali. Kot smo že poročali, je namreč oblikovanje poslanske skupine zgolj formalnost, ker je organizacija vajena delovati daleč od oči študentske javnosti, tako da po tem, ko so volitve enkrat mimo, člani niti ne potrebujejo posebne prepoznavnosti ali podpore študentov.

3. redna seja ŠOU o finančnem proračunu za leto 2021
 / 15. 1. 2021

Zelo očitno pa je v nasprotju s pravili to, da formalno nepovezanih poslancev Roberta Šebenika in Luke Kopinška ni predlagala opozicija, ampak najočitnejši član koalicije – predsednik sam! Klemen Petek je proti pravilom predlagal Roberta Šebenika kot predstavnika opozicije v komisijo, ki je obravnavala kandidate za direktorja ŠOU. Klemen Petek je tako Luko Kopinška kot Roberta Šebenika predlagal za predstavnika opozicije v svetu zavoda Študentskega kampusa. Nobeno od teh imenovanj, do katerih je prišlo na sejah predsedstva ŠOU, ne more biti legitimno, ker predstavnikov ni predlagala opozicija, ampak koalicija, ki je seveda predlagala svoje nepovezane izbrance, te pa zdaj predstavlja kot opozicijo.

Skupine Zagon, Povezani in Modri smo prosili za komentar opredelitve predsednika zbora, da tisti, ki ni v koaliciji, samodejno spada v opozicijo. Je to neka nova praksa, ki se je vzpostavila v študentskem zboru? V državnem zboru to na primer nikakor ne drži – Slovenska nacionalna stranka pod vodstvom Zmaga Jelinčiča denimo ni članica koalicije, vendar z njo sodeluje in ni izrecno del opozicije. Odgovora skupine Modri še nismo prejeli.

V Zagonu menijo, da predsedstvo ne razume pomena opozicije kot konstruktivnega dejavnika v demokratičnem sistemu. Opozarjajo tudi, da predsestvo s spornim imenovanjem neopozicijskih predstavnikov otežuje delovanje opozicije in s tem hkrati zmanjšuje demokratičnost delovanja ŠOU v Ljubljani. Po pregledu zapisnikov sej iz preteklih mandatov pa opažajo, da je bila meja med koalicijo in opozicijo včasih zagotovo bolje opredeljena kot zdaj.

V skupini Povezani so povedali, da jim je zelo blizu mnenje profesorja na Pravni fakulteti, Mira Cerarja. Pri tem so dodali povezavo do njegove kolumne iz leta 2007, v kateri je komentiral volilni sistem v Sloveniji. Zapisali so še, da Poslovnik študentskega zbora in Poslovnik državnega zbora ne opredeljujeta popolnoma jasno, kdo tvori kaj. Vseeno je v državnem zboru bolj jasno, kdo je v koaliciji, saj koalicijske stranke podpišejo koalicijsko pogodbo.

Pa vendar – Povezani so torej podprli interpretacijo, ki omogoča neko sivo polje, tako da je lahko nepovezani poslanec enkrat opozicijski, drugič koalicijski ali pa nič od tega. Vendar bi iz tega sledilo, da je v izogib zmedi bolj smiselno pač slediti že vzpostavljeni praksi državnega zbora, da predstavnike opozicije predlaga največja opozicijska stranka – to je v študentskem zboru nedvomno Zagon – nikakor pa ne predsednik koalicije ali posamezni nepovezani poslanci.

Tudi profesor Cerar sam je v omenjeni kolumni, ki je sicer bolj kritika sistema, v katerem je neodvisnim poslancem onemogočena dejanska neodvisnost, zapisal naslednje: »Če se neodvisni poslanec opredeli proti oblikovani politični koaliciji, se je na ta način avtomatično opredelil za opozicijsko vlogo. Če pa vlado podpre, postane “njen” – vsaj do neke mere. Skratka, v obeh primerih je sedaj politično opredeljen, četudi morda ne tako določno, kot to velja za strankarske poslance.«

Cerar, na katerega se skupina Povezani sklicuje, v resnici poudarja ravno to, kar skuša povedati uradna opozicija – da neodvisni poslanci ne morejo veljati za opozicijo na podlagi enkratne ocene koalicije. Še posebej pa ne, kadar vehementno delujejo v spregi z njo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness