5 minut za boljšo prehrano
V oddaji 5 minut za boljši ŠOU nadaljujemo s študentsko problematiko. Tokrat smo se osredotočili na prehrano in študentske bone.
Študentje lahko v času svojega študija koristijo tudi študentske bone, ki jim omogočajo, da v gostilnah, menzah in restavracijah jejo bolj ugodno, saj država plača del obroka s subvencijo. Ta trenutno znaša 2,63 evra, višina subvencije pa je odvisna od indeksa rasti našega gospodarstva. Doplačilo določajo gostinci sami, a jim je ministrstvo postavilo zgornjo mejo. Več o tem pove Irena Kuntarič Hribar, vodja sektorja za vseživljenjsko učenje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ministrstvo pripravi razpis za ponudnike subvencionirane prehrane, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki imajo pogoje, da lahko opravljajo gostinsko dejavnost. Razpis določa vse od sestave kosila do tega, kakšni morajo biti delovni, jedilni in toaletni prostori. Na ministrstvu so nam povedali, da so v letošnjem razpisu točno določili, kaj obrok sploh je in kaj mora ter česa ne sme vsebovati. Pripravljene jedilnike so uskladili tudi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in ministrstvom za zdravje.
Na terenu ustreznost ponudbe pregledujejo študentske organizacije s svojimi študentskimi inšpektorji. Na letni ravni vsem študentskim organizacijam država zagotovi skupno dvesto tisoč evrov. Njihove obveznosti nam pojasni Irena Kuntarič Hribar.
ŠOU nam je v pisnem sporočilu napisal, da opažajo največ kršitev gostincev pri preverjanju osebnega dokumenta, objavljanju jedilnikov na spletni strani in zagotavljanju pestrosti menijev. K boljšemu pregledu in delu študentskih inšpektorjev lahko pripomoremo tudi mi študentje, saj lahko prijavimo gostince, ki po našem mnenju ne spoštujejo pogojev razpisa. Poslušajmo nekaj mnenj študentov, ki smo jih posneli na ljubljanskih fakultetah.
Sogovorci so se med drugim pritožili tudi nad novo ureditvijo, ki je omogočala, da se študentske bone v Ljubljani lahko podaljša samo na eni lokaciji, v tako imenovanem Študentskem kampusu. Na račun tega ukrepa so v ŠOU tudi v kampus uspeli privabiti ali bolje rečeno prisiliti več deset tisoč študentov, ki bonov enostavno niso mogli podaljšati na drugih lokacijah v Ljubljani. Politika ene lokacije za podaljšanje bonov v prestolnici je sprožila tudi precej neodobravanja na družbenih omrežjih. Zgolj kot zanimivost lahko sicer omenimo, da študentje z Univerze v Mariboru lahko bone podaljšajo na treh različnih lokacijah znotraj Maribora. Od ŠOU smo želeli dobiti pojasnila, ali bo naslednje leto podaljšanje bonov urejeno na podoben način, a bomo žal za izjavo morali še malo počakati v vrsti.
Če se je letos komu uspelo izogniti gneči ob podaljšanju bonov, pa se že nekaj časa nihče ne more izogniti sladici, saj nam ta več ne pripada. Zdrava sladica oziroma sadje ali jogurt je bila le ena od zahtev v razpisu, ki ga je pripravilo ministrstvo z namenom, da bi bili študentski obroki bolj zdravi. ŠOU nam je zagotovil, da želijo skupaj z ministrstvom v vsako novo razpisno obdobje vključiti novosti, ki bi prisilile gostince v bolj zdravo ponudbo. Poleg ukinitve sladice in sladkih sokov se letos študentom kot obvezen hod ponudi tudi solata. Navkljub vse bolj zdravju naklonjeni državni politiki pa še vedno ni velike izbire jedi, ki so primerne za študente z različnimi alergijami in kroničnimi boleznimi. Na to opozori tudi Irena Kuntarič Hribar.
Ponudbi nezdrave in predrage prehrane se je pred leti želela upreti tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. V ta namen so želeli ustanoviti zavod Študentska menza, ta pa bi jim omogočal prijavo na razpis za razdeljevanje subvencionirane prehrane. Ta zavod so kasneje pripojili zavodu Socialni inkubator Študentski kampus, v okviru katerega posredno delijo subvencionirano hrano v Študentski menzi Indeks. Bivše prostore kavarne Metropol na Kersnikovi 6 je ŠOU preko tedanjega zavoda Študentska menza za 10 let oddal zunanjemu podjetju, ki so ga izbrali na podlagi internega razpisa.
ŠOU je s tem manevrom želel “poseči na subvencioniran trg študentske prehrane” in z eno menzo ustvariti pritisk na gostince, da bi sočasno znižali cene ter povečali kvaliteto obrokov. Študentsko menzo smo omenili tudi ministrstvu, ti pa so nas presenečeno pogledali in nam pojasnili.
Če ministrstvo preseneča menza, pa nas ne presenečajo takšni poslovni modeli. Študentski boni naj bi spodbujali zdravo prehrano, a temu v praksi ni čisto tako. Kljub številnim poskusom ministrstva je zdrave prehrane po ugodnih cenah še vedno zelo malo. Težava je predvsem v tem, da je to konec koncev v prvi vrsti biznis, v katerem je zdravje študentov drugotnega pomena. Posel na področju študentske prehrane je očitno mamljiv tudi za študentske organizacije, ki so v zadnjih letih zagnale lasten projekt ponujanja subvencionirane študentske prehrane, ki se izdatno dodatno subvencionira tudi s študentskim denarjem.
Skupaj sta na kosilo odšla Martin in Amadeja.
Dodaj komentar
Komentiraj