V tokratni oddaji 5 minut za boljši ŠOU bomo osvetlili vlogo in delovanje oziroma nedelovanje Civilno družbene iniciative, krajše CDI, stalne dejavnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.

Kljub aktivističnemu prizvoku, ki potencialno odzvanja ob omembi CDI, se zaradi relativne neprepoznavnosti iniciative med študentsko populacijo pojavljajo pomisleki, kaj ta sploh počne. Na uradni strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, lahko zasledimo zapis, ki nam v proaktivnem duhu razjasni namen delovanja CDI:

“Dejavnost v osnovi temelji na izobraževalni in kulturni dejavnosti ter na aktivnejšem delovanju na področju solidarnosti in kritične misli. Poleg spodbujanja družbenega interesa in aktivnosti študentov ter mladih želi dejavnost odpirati javni prostor za mlade in njihovo družbeno aktivnost ter se osredotočiti na vrednote, kot so solidarnost, enakost, človekove pravice, kritičnost in podobno.”

Na podlagi pregledanih zapisnikov sej študentskega zbora, krajše ŠZ, naletimo na še nekaj zanimivosti, povezanih z zgodovino delovanja CDI. Leta 2011 je slednja skupaj s tedanjim resorjem za družbeni razvoj izdala osnutek Protikorupcijske strategije ŠOU v Ljubljani, ki se dotika tajnosti podatkov, netransparentnosti političnih ciljev, fiktivnih napotnic in mnogih drugih področij. Zdi se, da je CDI vsaj identificirala del težav in spornosti, ki se odvijajo znotraj Študentske organizacije. Na 21. redni seji, 12. 5. 2011, je študentski zbor sprejel omenjeno protikorupcijsko strategijo ŠOU, ob tem pa tudi, kot je navedeno v zapisniku, “ukinil stalno dejavnost Civilno družbena iniciativa”. Njeno financiranje je v proračunu mogoče ponovno zaslediti šele leta 2014.

Če se vrnemo k namenu delovanja CDI in težnji po formaciji kritične misli, lahko kot največji dogodek, ki je nekoč spadal pod njeno okrilje, izpostavimo Marihuana marš. Organizacija slednjega je potekala v okviru projekta Prohibicija slepi, namen dogodka pa naj bi bil razmislek o primernem sistemu državne regulacije prepovedanih substanc in opozarjanje na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme prohibicije nekaterih drog.

Marihuana marš s svojimi začetki sega v leto 2002, njegova aktivistično-protestniška nota pod taktirko ŠOU pa je skozi leta variirala. Najbolj vprašljiv manever je predstavljala odločitev o prestavitvi Marihuana marša s Kongresnega trga v prostore Študentskega kampusa leta 2016. Ob relokaciji dogodka, katerega namen naj bi v prvi fazi bil ravno opozarjanje na spornost kriminalizacije marihuane v sklopu protestniškega gibanja, so se začeli pojavljati dvomi o ŠOU-ovih motivih pri organizaciji dogodka. S premikom Marihuana marša iz javnega v zasebni prostor prvotno protestniško gibanje zdrsne v sfero komercialnega. ŠOU je za večerni glasbeni program, ki je bil pretekla leta brezplačen, takrat pobiral tudi vstopnino, s čimer je naredil korak bližje prioritizaciji dobička.

Ob branju proračuna ŠOU za leto 2019 takratni predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemen Peran napove, da bo CDI delovala bolj samostojno, ločeno od Marihuana marša, ki je nato postal del resorja za komuniciranje in razvoj. Premestitev največjega projekta izpod taktirke CDI pa, kot kaže, ni pretirano zamajala sredstev, ki jih prejme vsako leto.

Med pregledom proračuna ŠOU ugotovimo, da je CDI leta 2019 tako kot v prejšnjih letih prejela 20.000, v letu 2020 pa 15.000 evrov. Sredstva znotraj organizacije pokrivajo honorarje, material, reprezentacijo, promocijo in projekte CDI, ki jim je namenjenega največ denarja. Vendar pa ob pregledu Facebook strani Civilno družbene iniciative v zadnjih dveh letih ne zasledimo nobenega projekta ali dogodka.

Kar se tiče aktivnosti CDI, slednja na svojem Facebook profilu svojih 361 sledilcev tedensko opominja o obstoju nemalo raznovrstnih mednarodnih in svetovnih dni. Ob nekajstavčnih pripisih, ki so vestno podkrepljeni z rabo emojijev, se tako lahko “informiramo” na primer o svetovnem dnevu kolesarjenja, svetovnem dnevu brez tobaka, mednarodnem dnevu sreče, svetovnem dnevu turizma in celo ... o svetovnem dnevu radia.

Sprašujemo se, ali z nekajvrstičnimi objavami o mednarodnih in svetovnih dneh CDI zares v kakršnem koli segmentu pripomore k “aktivni vključenosti študentstva v vso aktualno problematiko”, še bolj pa, ali to opraviči več kot 10.000 evrov dodeljenih sredstev.

Osvetlimo še vodstveno garnituro Civilno družbene iniciative. Trenutni vodja je Beluar Nasufi, član pravne veje skupine Modro za študente, ki med drugim zaseda tudi mesto v Študentskem svetu Pravne fakultete. V letih 2020 in 2019 pa je CDI vodil Luka Žust, tedanji član Modrih, kot tudi nekdanji vodja resorja za študijsko problematiko.

V letu 2021 naj bi predvidena poraba CDI znašala 13.000 evrov, od katerih bo 5000 evrov namenjenih honorarjem, 6250 evrov pa projektom. V obrazložitvi je navedeno, da si bo CDI “v aktualnem letu še naprej prizadeval za večjo odzivnost stalne dejavnosti na tematike, ki so med študenti aktualne in potrebne širše obravnave. V ta namen bo prirejal strokovne posvete, zborovanja, predavanja ter druge oblike aktivnosti, ki povezujejo množico študentov.” Na vprašanje, kakšni so bili ti projekti, predavanja in posveti v preteklih dveh letih, pa za zdaj s strani Civilno družbene iniciative ali ŠOU še nismo prejeli odgovora.

O misteriozni vlogi CDI je pod mentorstvom Žive razmišljala vajenka Lori

*Prilagamo odgovore ŠOU, ki smo jih prejeli po koncu redakcije.

CDI - odgovori ŠOU.pdf