Današnjo oddajo 5 minut za boljši ŠOU namenjamo pregledu komunikacijskih strategij Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU. Začenjamo z osvetljevanjem sprememb delovanja in organizacije ŠOU-ovega Resorja za komuniciranje in razvoj, nadaljujemo z načini naslavljanja deležnikov ter splošne javnosti in zaključujemo kot vedno, pri finančnih zneskih, ki jih ŠOU namenja ponudnikom raznoraznih storitev, v tem primeru piarovskih.

Področje odnosov z javnostmi je od leta 2015 spadalo pod okrilje Resorja za komuniciranje in razvoj, ki pa je v preteklih letih doživel kar nekaj statutarnih, pa tudi vodstvenih sprememb. V letu 2018 mu je bilo namenjenih 55.000 €, četudi je takrat deloval zgolj kot nestalni oz. dodatni resor. Na 3. redni seji Študentskega zbora ŠOU, 20. 12. 2018, pride v statutu do spremembe v opredelitvi resorja, ki se je s tem manevrom iz nestalnega spremenil v rednega. Takratni predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran je kot razlog za statusno spremembo navedel dejstvo, da naj bi resor deloval izredno uspešno, njegova letna postavka pa je v prihodnjih letih ostala enaka.

V mandatu od leta 2018 do 2020 je resor sprva vodil Jakob Jež, ki pa je ob koncu leta 2019 odstopil s funkcije. Na predlog takratne predsednice ŠOU Mubine Vrtagić je bil na njegovo mesto izvoljen sedanji predsednik ŠOU Klemen Petek, ki je član poslanske skupine Modro za študente. V svoji predstavitvi kandidature je izpostavil, da se bo zavzemal predvsem za vzdrževanje že zastavljenega Ježevega programa, ki naj bi v prvi vrsti temeljil na »izboljševanju ugleda ŠOU, aktivni komunikaciji z mediji ter zagotavljanju informiranja splošne javnosti«. Med drugim je Resor za komuniciranje in razvoj skrbel za objavo videoposnetkov sej Študentskega zbora na ŠOU-ovem YouTube kanalu. Zanimivo je, da je seja 6. novembra 2019, na kateri je bil Petek izvoljen na mesto vodje omenjenega resorja, tudi zadnja seja Študentskega zbora, ki si jo lahko ogledamo na njihovem YouTube kanalu. 

Po prenehanju javnega objavljanja sej Študentskega zbora pod Petkovo taktirko pa sredi leta 2020 preneha delovati kar celoten Resor za komuniciranje in razvoj. Pri pregledu Statuta, izdanega 26. 6. 2020, omenjenega resorja namreč ni več mogoče zaslediti. Petek ukinitev pojasnjuje z dejstvom, da Resorja za komuniciranje in razvoj ne potrebujejo, ker naj bi vse delo v tem času prevzela administracija predsedstva. Ko pa se lotimo pregleda finančnih poročil za leto 2020, opazimo, da so bila kljub ukinitvi resorja sredi leta porabljena vsa zanj predvidena sredstva. Vsak član predsedstva mora o delovanju svojega resorja redno poročati Študentskemu zboru, česar pa za čas Petkovega poveljevanja Resorju za komuniciranje in razvoj v pregledanih zapisnikih ni mogoče zaslediti.

V letu 2020 je postavka Resorja znašala toliko kot prejšnja leta, 55.000 €, pri čemer naj bi pokrivala stroške administracije, komuniciranja in odnosov z javnostmi, vsebinskega dela in projektov ter razvoja. ŠOU za vsebinsko delo in projekte odšteje 16.000 €, v ta sklop pa naj bi v prvi vrsti spadali Marihuana marš, informativni dnevi ter Mesec sociale in zdravstva, ki pa so bili zaradi epidemiološke situacije izvedeni v okrnjeni obliki. Tako imenovanemu »razvoju« je ŠOU namenil 6.000 €, pri čemer dodatna vsebinska pojasnitev, kaj naj bi ta postavka sploh zajemala, ni podana. Za razdelek »komunikacija in PR« je bilo letno namenjenih 15.500 €, kar je na podlagi obrazložitve vsota, potrebna za »ohranjanje konsistentne komunikacije tako zunaj kot znotraj organizacije«.

Petek se po ukinitvi Resorja za komuniciranje in razvoj osredotoči na kandidaturo za predsednika ŠOU v Ljubljani. Funkcijsko recikliranje se tako nadaljuje z njegovo ponovno izvolitvijo, tokrat na glavno pozicijo v organizaciji. Spomnimo se, s katerimi besedami je pospremil začetek svojega mandata.



IZJAVA



Tej korektno zastavljeni komunikacijski viziji je kaj kmalu sledila popolna prekinitev financiranja Radia Študent ter Zavoda ŠOLT, in to brez predhodne komunikacije z vpletenimi deležniki. 

Če se na tej točki torej navežemo na izpostavljeno konsistentnost komunikacije, h kateri naj bi stremel ŠOU, lahko nadaljujemo z osvetlitvijo enega izmed medijsko bolj odmevnih dogodkov, prej omenjenega ŠOU-ovega poskusa ukinitve Radia Študent. V navalu vprašanj, ki so jih zastavili mediji in ki so ŠOU pozivala k obrazložitvi prekinitve financiranja najstarejšega študentskega radia v Evropi, so se v ŠOU odločili, da na vprašanja novinark in novinarjev ne bodo odgovarjali posamično. Pri strategiji kriznega komuniciranja so se, kot navajajo na svoji spletni strani, »zaradi velikega odziva s strani medijev« tako raje odločili za objavo skupnega sporočila za javnost, s katerim naj bi razjasnili pomisleke in dileme deležnikov, medijev in študentstva.

Za odgovarjanje novinarkam in novinarjem je v prvi vrsti zadolžena predstavnica za odnose z javnostmi, Iva Meršnik, vendar pa ŠOU najema tudi druge ponudnike storitev, s katerimi medijski predstavniki Radia Študent ne prihajamo v stik. ŠOU v prvi vrsti namreč sodeluje s podjetjema Vitoma PR, d. o. o., in Prima, d. o. o. Januarja letos je bilo slednjemu nakazanih skoraj 7.000 €, seveda pa ne v enem kosu, temveč večkrat v manjših zneskih, nižjih do 2.000 evrov, pri katerih tako ni treba zapisati namena transakcije. Z Vitomo PR ŠOU sodeluje že več kot desetletje, njena ustanovitelja pa sta Zdenko Škraban, nekdanji predsednik mariborskega ŠOU, in Tomaž Zaviršek, nekdanji predstavnik za odnose z javnostmi ŠOU v Mariboru. Samo v letošnjem letu je omenjeno podjetje prejelo skoraj 3.000 €, v letu 2020 pa je Vitoma v sodelovanju s ŠOU zaslužila okrog 13.000 €.

Glede na to, da na novinarska vprašanja omenjeni podjetji ne odgovarjata, se poraja vprašanje, kaj torej počneta. O njunih nalogah smo povprašali predstavnico za odnose z javnostmi, Ivo Meršnik, ki pa nas je seznanila z dejstvom, da »podjetja opravljajo dela, opredeljena v pogodbi o poslovnem sodelovanju«. Konkretnejših informacij glede izvršenih storitev še nismo prejeli.

V letu 2021 naj bi vsi aspekti komuniciranja z javnostjo spadali pod postavko predsedstvo, ki skupno znaša 176.000 €. V obrazložitvi proračuna je tako zapisano, da bo predsedstvo sedaj opravljalo delo nekdanjega resorja za komuniciranje in razvoj. Natančna višina zneskov, namenjenih »nemoteni komunikaciji«, in način njihove porabe v proračunu 2021 nista opredeljena, s čimer se ponovno odpirajo možnosti za netransparentno porabo sredstev. Če se za trenutek odmaknemo od ponavljajočih se finančnih razvratnosti in za konec torej osvetlimo rdečo nit komunikacijskega pristopa ŠOU v Ljubljani, ta pogosto zajema skope odgovore na novinarska vprašanja in izmikanje razpravi. Ampak kot pravi predsednik Petek, »ko ni komunikacije, so problemi, ko je komunikacija, problemov ni«, zato upamo, da bo ŠOU v prihodnosti končno tudi zares ponotranjil izrečeno mantro.

Prispevek je s pomočjo mentorice Žive pripravila vajenka Lori.