Po dolgem času vas pozdravljamo v znova obujeni oddaji 5 minut za boljši šov. Tokratni cikel prispevkov bo namenjen kratkim vpogledom v finančno poslovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. V današnji prvi oddaji v seriji se bomo osredotočili na porabljanje proračunske rezerve ŠOU.

Sredstva iz proračunske rezerve se sme glede na notranja pravila ŠOU porabljati samo za pokrivanje nepredvidljivih odhodkov, torej: za nepredvidene naloge ali aktivnosti, za namene, za katere se med letom izkaže, da v finančnem načrtu sredstva zanje niso bila zagotovljena v zadostnem obsegu, ali za pokrivanje izgub. O utemeljenosti vsake posamezne porabe odloča predsedstvo ŠOU. Kljub temu, da so ta sredstva namenjena financiranju zadev izredne narave, je proračunska rezerva ob koncu poslovnega leta običajno porabljena v celoti ali celo presežena, odločanje predsedstva o njeni porabi pa je povsem arbitrarno. Za razliko od sprejemanja preostalega proračuna, za katerega je potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, pri upravljanju z rezervo ne sodeluje študentski zbor. Financiranje nenujnih zadev iz proračunske rezerve tako predstavlja klasičen način obhajanja poslanskega nadzora.

V letu 2019 je ŠOU z naslova proračunske rezerve porabila približno 8.500 evrov več, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu, to pomeni, da je na tej postavki skupno porabila približno 123.500 evrov. Sredstva iz proračunske rezerve je predsedstvo ŠOU med drugim namenilo financiranju Windsurf tečaja Viganj, posodobitvi piknik prostorov Študentski kampus in Dijaškemu žuru z razlogom. Ena izmed predvidljivejših nepredvidljivosti, ki se praktično vsako leto financira iz proračunske rezerve, pa so projekti funkcionarjev ŠOU, ki ob vnosu v spletni iskalnik ne dajejo nobenih zadetkov.

Primer takega rezervnega podviga funkcionarjev je v letu 2019 recimo predstavljal projekt “Konferenca: študentski kompas”. Za vodjo projekta je bila januarja imenovana Mubina Vrtagić, ki je takrat delovala v funkciji predstavnice ŠOU v predsedstvu ŠOS, mesec kasneje pa je postala predsednica ŠOU. Iz zapisnikov sej predsedstva izhaja, da je bilo projektu iz proračunske rezerve namenjenih 10.000 evrov. Istega leta je bilo 7.000 evrov iz proračunske rezerve namenjenih tudi projektu “ŠOU skozi zgodovino”, ki naj bi ga izvedel Tim Nemeček, nekdanji vodja resorja za komuniciranje in razvoj. Podoben projekt z naslovom “Študentska gibanja nekoč in danes” naj bi Nemeček sicer vodil že v letu 2018. 10.000 evrov za njegovo izvedbo se je takrat prav tako krilo iz proračunske rezerve. Ironično je nadaljnja zgodovina tega projekta nejasna.

ŠOU je v letu 2019, kot že več zaporednih let pred tem, presenetila potreba po nujni izvedbi projekta Legionar Challenge in Legionar Battle z družbo Legionar, ki ga tako vsako leto namesto v okviru redne proračunske postavke financira iz izrednih sredstev proračunske rezerve. Nekdanji direktor družbe Legionar je sicer Klemen Kristan, trenutni direktor Zavoda Kersnikova in nekdanji vodja resorja ŠOU za obštudijske dejavnosti. Trenutno društvo vodi Dejan Bizjak, ki je s ŠOU poslovno sodeloval že leta 2014 ob posredovanju Kristana, ki je takrat deloval kot član predsedstva ŠOU.

Sredstva iz proračunske rezerve bi se morala v primeru, da določeno leto niso potrebna za kritje izrednih odhodkov, prenesti v naslednja poslovna leta. A tudi v letu 2019 je bila proračunska rezerva izpraznjena in presežena za nenujne zadeve, pogosto povezane z zasebnimi interesi študentskih funkcionarjev. Problematične razsežnosti tega praznjenja so se pokazale že eno leto kasneje, ko se je začela epidemija. Dejstvo, da se ŠOU za utemeljitev izčrpavanja svojih zavodov sklicuje na izredni upad sredstev, je v tem kontekstu še toliko bolj cinično.