*Foto: Radio Študent

Pred nekaj več kot letom dni smo na univerzitetni redakciji poročali o nenavadni preobrazbi kletnih prostorov na Vojkovi 63, ki je v večinski lasti ŠOU, v zasebni waldorfski vrtec. Kot se spomnimo, je septembra 2018 predsedstvo ŠOU na pobudo Andreja Klasinca sklenilo najemno pogodbo z Zavodom za vzgojo in izobraževanje Sonce, čeprav kletni prostori Vojkove 63 za omenjeno dejavnost niso bili urejeni. V letu 2019 je bil Zavod Sonce od svojega najemodajalca ŠOU deležen nenavadne dobrosrčnosti. ŠOU je v namen ureditve kletnih prostorov in okolice za potrebe vrtca na štirih različnih sejah predsedstva Klasinca pooblastil s skupno 100.000 evri za ureditev kletnih prostorov in okolice stavbe za potrebe vrtca. 

Današnjih 5 minut za boljši ŠOU posvečamo pregledu najemnih in poslovnih pogodb, ki smo jih na Radiu Študent s pomočjo informacijske pooblaščenke po več kot enem letu dobili od ŠOU. 

ŠOU je najemno pogodbo z Zavodom Sonce sklenil na 47. redni seji predsedstva leta 2018, v kateri je zavodu oddal 215 kvadratnih metrov kletnih prostorov po ceni 8 evrov na kvadratni meter in zelenico skupne površine 330 kvadratnih metrov za 70 centov na kvadratni meter. Celotna mesečna najemnina bi po prvotni pogodbi nanesla slabih 2000 evrov neto, pri čemer so tekoči stroški, kot so elektrika, komunalne storitve, varovanje in podobno, vključeni v najemnino. A zgolj pet sej kasneje je ŠOU k najemni pogodbi sprejel aneks, v katerem je ceno najema spustil na 1500 evrov neto mesečno. ŠOU je omenjeno pogodbo sicer sklenil za določeno obdobje od 1. novembra 2018 za obdobje desetih let. 

Kot smo omenili v začetku, prostori na Vojkovi 63 niso bili primerni za dejavnost vrtca, a za waldorfski vrtec to ni bil problem, saj se je ŠOU kot najemodajalec v pogodbi zavezal k ureditvi notranjih prostorov na lastne stroške. Citiramo tretji odstavek sedmega člena pogodbe: »Najemodajalec se zavezuje, da bo najkasneje do 01. 11. 2019 uredil in izvedel obnovo oken in prostorov z namenom, da bodo prostori prilagojeni dejavnosti najemnika.«

Čeprav se je ŠOU zavezal k ureditvi notranjih prostorov, pa je  v pogodbi soglašal s tem, da, citiramo: »najemnik v svojem imenu in za svoj račun na teh površinah uredi igrišče za predšolske otroke«. Konec citata. Preprosto rečeno, stroške ureditve notranjih prostorov naj bi kril ŠOU, medtem ko bi vrtec na lastne stroške uredil zunanje igrišče. Kljub zapisu v pogodbi pa je ŠOU vrtcu velikodušno uredil še zunanje prostore. En primer vlaganja v okolico je razviden v zapisniku 12. redne seje predsedstva, na kateri je ŠOU za, citiramo, »nakup in montažo ograje ob vrtcu« podjetju Etekta nakazal slabih 6000 evrov.

Kot smo poročali že lani, je možen razlog za radodarnost ŠOU ta, da so gradbena dela izvajala podjetja, povezana z vodstvom študentske organizacije. Podjetje Etekta d.o.o., ki mu je ŠOU za gradnjo vrtca nakazal največ sredstev, je izvorno ustanovil bivši svetovalec predsednika ŠOU, Jernej Neubauer, in je bilo v času gradnje registrirano kar v nepremičnini ŠOU na Vojkovi 63. V času gradnje pa je podjetje prešlo v roke bratov Milana in Roka Capla; slednji je na preteklih državnozborskih volitvah kandidiral za stranko Konkretno oziroma na poslanski listi Povežimo Slovenijo. 

Zanimivo je, da je pri vseh oddajah ponudb podjetje Etekta najugodnejši ponudnik. V nekaterih primerih je ta cena tudi bistveno nižja od podjetij, ki niso povezana s ŠOU. Za dobavo in montažo oken je tako Etekta z zneskom okoli 5500 evrov ponudila približno 4000 evrov nižjo ponudbo v primerjavi s konkurenčnimi podjetji; res pa je, da strošek Etekte zajema osem kosov oken, medtem ko drugi podjetji predvidevata montažo dvanajstih kosov. 

Podoben vzorec oddajanja najcenejših ponudb od povezanih podjetij zasledimo tudi v drugih primerih, povezanih z gradnjo vrtca. Pri znesku 3300 evrov je na primer za 50 evrov nižjo ceno od nepovezanega podjetja za nabavo in izdelavo ograj in vrat ponudilo podjetje Nano plus d.o.o., katerega zastopnik je bil takratni direktor Študentske svetovalnice Matjaž Štolfa. Tisoč evrov cenejši od nepovezanega podjetja je bil tudi 3D render za potrebe MIZŠ za vpis prostorov v razvid, ki ga je pripravila Skupina Tojeto, katere direktor je bivši predsednik ŠOUM in trenutni direktor Etekte Davor Račič. Omenimo, da gre za podjetje z dvanajstimi lastniki, med katere spadata tudi direktorica Študentskih domov Maribor Maja Krajnc Ružič in bivša poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik.

Še zadnji primer nižje ponudbe od nepovezanega podjetja pa zasledimo pri podjetju Sinvest d.o.o., registriranem na Vojkovi 63. Gre za podjetje Mitje Kosca, sicer tudi direktorja podjetja Mind inženiring d.o.o., ki je želelo postati supernadzornik projekta drugi tir in s katerim ŠOU prav tako poslovno sodeluje. Kot je razvidno iz dokumentacije, je podjetje Sinvest pri znesku 4890 evrov neto ponudilo 60 evrov manj od nepovezanega podjetja za pripravo projektne dokumentacije. 

Iz pridobljene dokumentacije lahko sklepamo, da so s študentskim organiziranjem povezani lastniki podjetij v določenih primerih zelo verjetno prejemali informacije od ŠOU o ceni drugih ponudnikov in jim za las zbijali ceno. V primerih, ko je bila cena bistveno nižja od cen na trgu uveljavljenih podjetij, pa se zastavlja vprašanje o primerljivosti kakovosti storitev in nadzoru nad opravljenim delom. 

ŠOU je tako na koncu privatnemu waldorfskemu vrtcu leta 2019 uredil tako zunanje kot notranje prostore. A to morda še ni konec zgodbe. Kot kaže zapisnik 19. redne seje predsedstva iz novembra lani, je ŠOU ponovno odprl 30.000 evrov težko investicijo v prostore in okolico na Vojkovi 63. Kaj sledi v novi gradbeni epizodi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani? Bo vrtec še dodatno popestril svoje igrišče? O tem in še čem v prihodnosti samo na 89,3 MHz.