Na včerajšnji seji senata ljubljanske univerze so se prisotni seznanili z ukrepi fakultet glede dodatkov za stalno pripravljenost. Iz poročila fakultet je razvidno, da so vse prenehale z izplačevanjem dodatkov in kot ukrep od prejemnikov dodatka zahtevale povračilo denarja. V veliki večini so se s tem strinjali tudi nič več stalno pripravljeni, nekateri pa so začeli odplačevati oziroma so že odplačali izplačan presežek. Seveda le za zakonsko nujnih 10 mesecev nazaj.

Na senatu pa so se tudi seznanili z osnutkom novega statuta, ki se je na mizah v obliki predosnutka pojavil že pred skoraj letom in pol. V tem času se je nekajkrat sprejemalo vsebinska mnenja fakultet, študentskih svetov in drugih zainteresiranih, zdaj pa je sprejemanje statuta pri bolj ali manj lepotnem korigiranju posameznih členov.

Osnutek statuta po mnenju predsednika statutarne komisije Mihe Juharta rešuje vprašanja odnosa med univerzo in njenimi članicami, rektoratom in članicami, avtonomijo univerze ter področje habilitacij. Glavna opazka senatorjev je, da nov statut prinaša preveliko centralizacijo univerze, a se je rektor na ta pomislek odzval, da je ključno sporočilo osnutka ‘ohraniti zdajšnjo pravno subjektiviteto članic’. Poleg tega pa je poudaril, da je vsebinska sprememba predvsem to, da bi omogočili korak v smeri bolj povezanega sodelovanja univerze.

Potem ko so poslanci SDS podobno novelo predstavili že januarja lani in nato zopet decembra, so včeraj v parlamentarni postopek še tretjič vložili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kot so sporočili iz poslanske skupine, je cilj novele izpolniti odločbo Ustavnega sodišča in omogočiti nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavne programe za šoloobvezne otroke.

Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 na pobudo staršev otrok, ki obiskujejo zasebne osnovne šole, ugotovilo, da je sedanja ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol protiustavna. Ustava namreč zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja javnih osnovnošolskih programov, ki pa se izvajajo tudi na zasebnih šolah. Državni zbor bi moral neskladje odpraviti do začetka tega leta, a tega niso storili.

V vloženi noveli SDS predlaga 100 odstotno financiranje javnih programov, tudi tistih, ki se izvajajo na zasebnih šolah. Zasebne glasbene šole, gimnazije, poklicne, strokovne in tehnične srednje šole pa bi pod določenimi pogoji za izvedbo javnih programov prejele 85 procentov sredstev, ki so zagotovljena javnim šolam. Sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo zasebnim šolam ne bi pripadala.

Poslanci SD-ja, Desus-a, Združene levice in ZaAB-ja pa so se februarja lani lotili reševanja neustavnosti s predlogom spremembe ustave. V predlogu so zapisali, da bi se osnovno izobraževanje v javnih šolah financiralo iz javnih sredstev, zasebne šole pa bi se lahko sofinancirale v omejenem obsegu, na način, kot določa zakon. Predlog je v obravnavi Ustavne komisije Državnega zbora.

Po skoraj triletnih protestih, odkar je jordanska univerza povišala šolnine za vzporedni in doktorski študij, so študentje končno dobili razlog za praznovanje - na univerzi so se zaradi pritiska študentov odločili za znižanje šolnin. Pred slabim mesecem so študentje začeli z ostrejšo stavko in vztrajno prenočevali pred rektoratom. Ta poteza se je obrestovala, saj je prišlo do sporazuma med univerzo in vlado, s katerim slednja zagotavlja financiranje univerze v višini skoraj 5 milijonov evrov in 50 odstotno znižanje šolnin. Študentje so zahtevali tudi, da je v sporazum vključeno prepoznavanje dotičnih protestov kot legalnih in da študentje zaradi udeležbe na njih ne bodo preganjani.

Širom Indije se študenti organizirajo proti desničarski indijski vladi. Kanhaiya Kumar, študent, ki je po februarskih protestih na univerzi Jawaharlala Nehruja v Delhiju postal obraz nasprotovanja vladnim spornim politikam, je bil predvčerajšnjim obtožen pozivanja k uporu. Mladi Indijec naj bi na protestu vzklikal protiindijska gesla, kar ga lahko spravi za rešetke do konca življenja. Indijski študenti pa se sicer upirajo proti vse večji religijski netoleranci, spodbujanju kastnega sistema in razrednih razlik, kar ruši tamkajšno večetnično in večversko družbo.

Francoska vlada je ta mesec podala predlog reforme o delu, s katerim omogoča večjo fleksibilnost na trgu dela in s tem pomaga večjim podjetjem, manjša pa močno ovira. Odzivi na reformo so s strani študentov in delavcev zelo ostri, saj novi zakon ne bo več varoval delavcev, ampak delodajalce. Zakaj je predlog nesprejemliv, nam pove študentka Leonie:

Izjava

Prejšnjo sredo so se po Franciji začeli množični protesti proti predlogu reforme. Srednješolci so zavzeli več kot devedeset srednjih šol in tako preprečili izvajanje pouka. Kmalu po začetku protestov so se začeli spopadi med študenti in policisti, ki so posredovali tudi na fakultetah:

Izjava

Demonstracije podpira 50 procentov Francozov, četrtina pa jih zavrača, protestov samih pa naj bi se udeležilo približno 220 tisoč ljudi. Sindikati pravijo, da so bili to le ogrevalni protesti in so v planu novi shodi, medtem pa si vlada prizadeva k utišanju nezadovoljstva med študenti.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V študentskem kampusu se danes ob osmih s koncertom Akademije za glasbo končuje Mesec kulture. Hkrati z zaključkom kulturnega meseca pa bodo na kampusu otvorili Mesec sociale in zdravstva. Tudi letos aprila bodo organizirali razne dobrodelne, izobraževalne, in okoljevarstvene dogodke.

Na Škrabčevi domačiji v Ribnici pa se danes obeta pravi spektakel. V tamkajšnjem seniku si bosta nasproti sedela Grenka Manca in sladki kardinal Rode. Po 19. uri lahko sami izveste, ali gre za spoved pri kardinalu, za skrivni sestanek med Mescem in Rodetom, ali pa le za še enega nezakonskega otroka. Voditeljica sicer obljublja tudi vprašanje o splavu.

Naslednji torek ob sedmih zvečer bo v Socialnem centru ROG potekal pogovor z naslovom Gradnja urbane baze moči: izkušnje Radical Housing Networka iz Londona. Teme pogovora bodo politični kontekst in strateške odločitve, ki so omogočile postavitev mreže, izzivi federativne strukture v mestu in tehnike organizacije skupin, ki so članice mreže. To vključuje upiranje prisilnim izselitvam, zasedbe stavb in organizacije, ki mobilizirajo od vrat do vrat, se pogajajo z občinami in demonstrirajo. Na koncu dogodka bo govora še o povezavah z drugimi grassroot aktivisti prek Evropske akcijske koalicije za pravice do stanovanja in mesta.

Ob 18-ih štartava iz radia Ana in praktikant Janže.