Pred dvema tednoma so v več italijanskih mestih potekale dijaške in študentske demonstracije proti politiki vlade Georgie Meloni z imenom No Meloni Day. Protestnice so tokrat na ulice odšle zaradi nestrinjanja s politiko italijanske vlade v zvezi z genocidom v Palestini, predlogom varnostnega zakona, ki po njihovem mnenju omejuje pravico do protesta, ter izobraževalno politiko vlade. V Rimu in Torinu je prišlo do izgredov, v središču Torina pa je med demonstracijami razneslo doma narejeno eksplozivno napravo, zaradi česar je bilo poškodovanih 15 policistov.

Kritike izobraževalne politike so se osredotočile na rez sredstev, namenjenih univerzam, ki ga je v septembru napovedalo univerzitetno ministrstvo in je že sprožil val ogorčenja med rektorji univerz, saj ga je ministrica za univerzo Anna Maria Bernini  najprej želela prikazati kot dvig sredstev. Številnih kritik je bil deležen tudi minister za izobrazbo Giuseppe Valditara ki so mu protestnice med drugim očitale podrejanje šolstva interesom podjetij. Poleti je bila namreč sprejeta reforma tehničnega in strokovnega izobraževanja, ki uvaja večjo vključenost podjetij v učni proces. Minister je v odzivu na nekatere bolj provokativnih dejanj protestnic, na primer zažiganje lutke z njegovo sliko v Torinu, protestnice primerjal s terorističnimi organizacijami, ki so v Italiji delovale v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. 

Srbska vlada je zaradi pritiska širše in strokovne javnosti v petek umaknila predlog dopolnitve Zakona o visokem šolstvu, ki ga je v začetku meseca vložila v parlament brez javne obravnave. Z njim je želela tujim univerzam omogočiti, da bi v Srbiji ustanovile svoje podružnice, pri čemer bi jim zadostovala le v njihovi matični državi pridobljena akreditacija. V Srbiji jim tako ne bi bilo treba pridobiti dodatne akreditacije. Predlog je v akademski skupnosti naletel na velik odpor, med drugim so mu nasprotovali v Konferenci srbskih univerz in Srbski akademiji znanosti in umetnosti, na beograjski univerzi pa so zaradi predloga zagrozili s stavko. 

Nasprotniki predloga zakona so izpostavili pomanjkanje nadzora nad kvaliteto izobraževanja in poudarili, da bi zakon srbske univerze postavil v neenakovreden položaj. Opozorili so, da ni znano, katere institucije bi se sploh resno zanimale za ustanovitev svoje podružnice v Srbiji. Težava bi se lahko pojavila tudi z nazivi, saj diplome tujih izobraževalnih ustanov po trenutnem zakonu ne bi bile samodejno priznane v Srbiji. Nasprotovanje so izrazili tudi predstavniki zasebnih univerz, saj je dopolnitev zakona predvidevala tudi subvencije za vpisnino na programe tujih univerz. Srbski predsednik Vučić je za Radiotelevizijo Srbija povedal, da je razočaran nad umikom predloga ter da se bo zavzemal za njegovo ponovno vložitev, univerze pa je obtožil, da se bojijo konkurence.

Na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa oziroma MIT-ju so naznanili, da bodo z letom 2025 odpravili šolnine za dodiplomske študentke, ki prihajajo iz družin, v katerih skupni letni dohodek ne dosega 200 tisoč dolarjev. V Ameriki naj bi bilo 80 odstotkov gospodinjstev, ki zastavljenega praga ne presegajo. Študentkam iz družin, v katerih letni dohodek ne dosega 100 tisoč dolarjev, pa bodo na MIT-ju poleg šolnin krili tudi druge stroške študija, na primer stroške bivanja in hrane. Šolnine se brez vštete finančne pomoči sicer gibljejo okoli 60 tisoč dolarjev letno, drugi stroški pa znašajo še dobrih 20 tisoč dolarjev. 

Zdaj pa še vesti z domačega terena. V torek se je na Univerzi v Ljubljani mudila soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, ki se je seznanila z aktivnostmi univerze za pomoč ukrajinskim študentom in profesorjem ter prizadevanji za ustanovitev ukrajinskega lektorata na ljubljanski filozofski fakulteti. V torek dopoldne naj bi na Fakulteti za družbene vede imela predavanje z naslovom Mehke oblike moči mladih, na katerem naj bi govorila o vlogi mladih pri oblikovanju politik in sprememb v sodobnosti. Predavanje je bilo odpovedano, razlog za odpoved pa domevno tiči v napovedi proruskega protesta pred fakulteto, ki ga je na svojih socialnih omrežjih napovedalo prorusko gibanje Slovenija proti rusofobiji.

Vlada je na seji prejšnji teden sklenila, da se v načrt razvojnih programov 2024–2027 uvrsti nakup dela Baragovega semenišča. Kot smo pročale že v prejšnjih oddajah, namerava Ministrstvo za visoko šolstvo z nakupom ohraniti študentska ležišča v sklopu študentskega doma Akademski kolegij. Teh je trenutno 206, ministrstvo pa kot bodočo bivalno kapaciteto – glede na sodobne smernice – predvideva 150 ležišč. Nakup bo ministrstvo izvedlo še v tem koledarskem letu, v naslednjem letu nameravajo izvesti tudi nujna vzdrževalna dela, povezana z ogrevanjem objekta, kar vključuje zamenjavo toplotne postaje in 80 radiatorjev. Med zimo bo študentstvo v Akademskem kolegiju še vedno zmrzovalo. Vrednost projekta znaša predvidoma nekaj več kot 3,8 milijona evrov, financiral pa se bo iz proračunskih sredstev za leti 2024 in 2025. 

Univerza v Mariboru je v četrtek podpisala pogodbo za nakup nepremičnine, s katero bo zagotovila prostor za širitev Medicinske fakultete. Gre za zazidljivo zemljišče ob Titovi cesti, trenutno poraščeno z gozdom, ki ga je univerza odkupila od trgovske verige Hofer. Kupnina naj bi po informacijah Večera znašala okrog 3,5 milijona evrov. Kdaj naj bi se začela širitev medicinske fakultete, še ni znano. Na fakulteti poudarjajo, da je izgradnja dodatnih prostorskih kapacitet nujna zaradi dodatnega povečevanja vpisnih mest, širitev pa naj bi omogočila izvedbo novih študijskih programov. V postopku akreditacije imajo namreč nov študijski program farmacija, ki ga želijo na fakulteti vzpostaviti v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Vlogo za akreditacijo programa je na začetku leta že potrdil senat univerze, prejšnji teden pa mu je dal soglasje tudi upravni odbor univerze, a ob pogoju, da bo zagotovljeno njegovo financiranje. 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je po zaključku razpisa dodelilo vseh 300 razpisanih štipendij za deficitarne pedagoške poklice. Štipendije so bile razpisane za področja, na katerih zaznavajo največjo potrebo po dodatnih učiteljih – to so področja naravoslovja, tehnike, računalništva in posebnih potreb. Za študijsko leto 2024/2025 je bilo sicer sprva predvidenih 100 štipendij, zaradi velikega zanimanja pa so število povečali na 300. Gre za občutno povečanje števila prejemnikov štipendij, saj so v prejšnjem študijskem letu štipendije podelili le 46 prijaviteljem. 

Študentski obvestilnik

V četrtek bo ob šestih popoldan potekalo prvo predavanje v ciklu predavanj o osnovah marksizma, ki ga soorganizirajo Študentsko sociološko društvo Sociopatija, Študentsko filozofsko društvo in Inštitut za delavske študije. Na predavanjih bodo obravnavane številne teme – od temeljnih virov marksizma do vprašanj feminizma. V uvodnem predavanju bosta Jakob Spindler in Martin Zorman Krč predstavila tri vire marksizma. Predavanje bo potekalo na Filozofski fakulteti v kletni predavalnici 030. 

V četrtek ob 19. uri pa bo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete potekal Bralni krožek kritične psihologije. Odvijalo se bo skupno branje teksta Kaj je psihologija? : epistemologija in refleksija. Vsi, ki se želite bralnemu krožku pridružiti in pridobiti dostop do gradiva, pišite na @email. 

Odprt je razpis za študentski Literarni natečaj Rdeča nit. Vsi s statusom študentke oziroma študenta lahko svoja literarna besedila do 1. marca 2025 pošljete na elektronski naslov @email. Prijavite se lahko z največ dvema kratkima zgodbama, petimi pesmimi ali dramskim besedilom, ki pa ne smejo presegati dolžine 30 tisoč znakov s presledki. Več o razpisu lahko izveste na njegovi Facebook strani.

Oddajo sta pripravila vajenec Matevž in vajenka Monika, mentorirala je Karin.