Univerzo v Mariboru je 23. oktobra prizadel kibernetski napad, ki je kriptiral osrednje podatkovne oziroma strežniške zmogljivosti in izvedel tudi druga uničujoča dejanja. Univerza je zaradi napada prilagodila izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela, ki trenutno poteka fizično na članicah univerze. Študijski proces po zagotovilih Univerze v Mariboru poteka nemoteno, prav tako so z univerze zatrdili, da bo izplačilo plač izvedeno v predvidenem roku. Poleg tega univerza izvaja varnostne preglede v sodelovanju s pooblaščenimi zunanjimi institucijami in dodatno usposablja zaposlene za področje informacijske varnosti. Preiskava o storilcih sicer še zmeraj poteka, v tem času pa je študentom na fakultetah onemogočen dostop do interneta, študentskih e-storitev, domenske prijave v računalnike v predavalnicah in prijave v storitve z digitalno identiteto univerz, s čimer jim je močno otežen študijski proces. 

Spomnimo, da se je podoben vdor v informacijski sistem zgodil že lani na Univerzi v Ljubljani, po katerem so se odločili za ukrep nujne menjave gesel vsakih šest mesecev. V luči letošnjega napada na informacijski sistem UM, so se za enak ukrep odločili tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Sočasno s kibernetskim napadom na Univerzo v Mariboru pa so se na Filozofski fakulteti UL pojavili poskusi phisinga s strani lažnega elektronskega naslova @email.

Poglejmo še v tujino. Palestinska študentka Dana Abuqamar je uspešno izpodbila odločitev o preklicu vizuma v Združenem kraljestvu po tem, ko je govorila na shodu za Palestino v Manchestru. Sodišče v Manchestru je razsodilo, da je ministrstvo za notranje zadeve z odvzemom vizuma kršilo njene pravice, vključno z možnostjo uveljavljanja svobode govora. Sodnica je poudarila, da Abuqamar ni ekstremistka in ni podpirala Hamasa ali nasilnih dejanj. Abuqamar je izpostavila, da primer utrjuje pravico Palestincev do odpora in da podpora tej pravici ni podpora terorizmu.

Od bolj k manj spodbudnim novicam za propalestinske protestnice v tujini. V naslednjem tednu bo nemški parlament glasoval o resoluciji z naslovom: Nikoli več: Zaščita, ohranjanje in krepitev judovskega življenja v Nemčiji. Stranke vladajoče koalicije, Socialdemokratska stranka, Zeleni in Svobodna demokratska stranka, skupaj z glavnimi opozicijskimi strankami Krščanske unije so že dosegle dogovor o tem osnutku. Resolucijo so kritizirali zaradi ogrožanja svobode izražanja in akademske avtonomije ter nesorazmerne usmerjenosti proti kritikom genocida in državnega nasilja, kar še posebej vpliva na rasne skupnosti, vključno s palestinskimi, arabskimi in judovskimi glasovi. Kritike obenem poudarjajo, da resolucija predvsem ščiti sionizem in ne pluralnosti judovskih življenj v Nemčiji. Resolucija poziva k uporabi opredelitev antisemitizma po Mednarodni zvezi za spomin na holokavst, krajše IHRA, kot avtoritativnega. Ta med drugim kot antisemitizem označuje zanikanje pravice judovskega ljudstva do samoodločbe, na primer s trditvijo, da je obstoj države Izrael rasističen, in primerjanje sodobne izraelske politike z nacistično. Resolucija predvideva tudi prilagajanje učnega načrta študijskih programov, da bi vseboval boj proti antisemitizmu, usposabljanje pedagoškega osebja in imenovanje uradnikov za antisemitizem, obenem pa predvideva, da mora imeti vsako antisemitsko vedenje na šolskih zavodih posledice, tudi izključitev. 

Prav tako tudi ameriške univerze še naprej krepijo zatiranje propalestinskega aktivizma. Po poročanju Guardiana so univerze v ZDA sprožile preiskave in disciplinsko kaznovale člane fakultete, ki so izrazili podporo Palestini. Med primeri profesorjev, ki se soočajo s posledicami podpore študentskemu gibanju proti izraelskemu genocidu v Gazi je tudi Maura Finkelstein z Univerze v Muhlenbergu, ki je bila odpuščena zaradi objave na Instagramu, v kateri je delila sporočilo palestinskega pesnika Remija Kanazija. 24. oktobra je Guardian objavil preiskavo, iz katere je razvidno, da je Univerza v Michiganu letos za pregon propalestinskih protestnikov zaprosila državno tožilko Dano Nessel, s čimer so zaobšli lokalne tožilce in se odločili za sodelovanje z Nesselovo, ki je povezana s člani upravnega odbora univerze. Po navedbah Guardiana je Nesselov urad obtožil 85 odstotkov aretiranih protestnikov, kar je v nasprotju z 10 odstotki, ki jih je obtožilo tožilstvo okrožja Washtenaw, medtem ko je okrožje Wayne zavrnilo vseh pet propalestinskih protestnih primerov.

Študentski obvestilnik

Danes ob 20. uri se bo v A-Infoshopu na AKC Metelkovi odvila projekcija dveh filmov Liade Hussein Kantorowicz v okviru dogodka Queers for Palestine. Dogodek, ki se osredotoča na osvoboditev Palestine in solidarnost med različnimi marginaliziranimi skupinami, bo vključil tudi pogovor o povezovanju bojev in izzivih, s katerimi se srečujejo različne skupine. 

V torek ob 18. uri se bo v Pritličju odvil pogovor z Majdom Nasrallahom in Fareedom Taamallahom v okviru Kulturne ambasade Palestine, posvečene kulturnemu genocidu, pa tudi načinih ohranjanja palestinske kulturne dediščine v času genocida. 

V četrtek, 14. novembra, ob 19. uri bo na Študentskem Kampusu potekala konstitutivna seja ŠOU. Na seji bo študentski zbor v novi sestavi obravnaval poročilo o volitvah v študentski zbor in zaključno poročilo študentskega zbora prejšnjega mandatnega obdobja, posredoval informacije o ŠOU ter izvedel volitve predsednika in podpredsednika študentskega zbora.