Prejšnji teden je univerzitetno javnost, še bolj pa ŠOU v Ljubljani, presentil predlog nekaterih članic univerze. Ta bi študente in študentke javno razporejal v skupine na podlagi povprečne skupne ocene v času študija. Tako bi se izoblikovalo pet referenčnih skupin, v katere bi se študente dodatno razporejalo, pripadnost določeni skupini pa bi bila navedena tudi v prilogi diplome. Prorektor ljubljanske univerze Goran Turk sicer opravičuje predlog, češ da je ta zgolj del procesov evalvacije in akreditacije, ki ga je akreditacijska agencija ASIIN zahtevala po navodilih za European Credit Transfer System, krajše ECTS.

Medtem pa na drugi strani ŠOU v Ljubljani predlogu odkrito nasprotuje, saj v njem vidi zaničevanje študentov in študentk ter vnovičen poskus elitizacije visokega šolstva. Navkljub ostremu nasprotovanju bo nov dodatek zapisan v prilogi k diplomam študentov, ki bodo diplomirali po 1. oktobru letos.          

V zvezni državi Punjab, v Indiji pa je prejšnji četrtek sindikat učiteljev sklical protest proti vladni odločitvi, da preda 5500 izobraževalnih ustanov v roke Punjab Education Foundation, v nadaljevanju PEF, in Danish Schools Authority. Vodstvo sindikata je v svojem nagovoru izpostavilo nezainteresiranost lokalne vlade za sistematično izboljšanje izobraževalnega sistema ter njeno nenaklonjenost v zvezi s pritožbami protestirajočih učiteljev. Ti so poudarili tudi pogubne učinke, ki bi jih omenjena reforma imela na stanje v izobraževanju. Poleg negativnega vpliva na mladostnike v javnih izobraževalnih ustanovah, kar je le evfemizem za njihove šolnine, bi privatizacija pomenila tudi izgubo več tisoč učiteljskih delovnih mest.

Čeprav je sklopu privatizacijskih reform lokalna vlada že predala vodstvo okoli 60-ih šol iz Rawalpindija pod okrilje PEF-a, ta vseeno zagotavlja blagodejne vplive na izobraževalni sistem. V izjavi za javnost pa vlada izpostavlja tudi dejstvo, da ne gre za predajanje infrastrukture v roke privatnega sektorja, temveč  le za premestitev administrativnega aparata.

V zvezni državi Kalifornija pa je sadove obrodila gladovna stavka, ki je bila uperjena proti krčenju sredstev, namenjenih Kolidžu za etnične študije. Stavka, ki je potekala na državni univerzi v San Franciscu, se je začela drugega maja in končala prejšnji četrtek. Študentom in profesorjem je skupaj uspelo izboriti pol milijona dolarjev sredstev za prej omenjeni kolidž. Protesti pa so imeli tudi zgodovinsko konotacijo, saj je bil Kolidž za etnične študije na Univerzi v San Franciscu izborjen upornega leta 1968 po pet mesečnem študentskem protestu.  

V podobni maniri se je dogajanje odvijalo tudi v argentinski prestolnici, kjer se je že drugič v mesecu maju zgodil shod za obrambo visokega šolstva. Univerzitetni shod, ki je bil med drugim razglašen za enega največjih v zadnjem desetletju, je vzniknil iz poglabljajočega se konflikta zoper nizke plače univerzitetnih profesorjev ter zniževanje državnih sredstev, namenjenih visokem šolstvu.

Več tisoč univerzitetnih profesorjev in študentov ter študentk se je za to zbralo na trgu Houssey, preden so se skupaj namenili pred Ministrstvo za izobraževanje v Buenos Airesu. Tam so predstavili peticijo s preko 43000 podpisi, ki zahteva boljše, predvsem pa obsežnejše financiranje visokega šolstva ter višje plače za univerzitetno osebje. V teden dni dolgem štrajku so bile v ta namen organizirane različne dejavnosti na zasedeni Univerzi v Buenos Airesu. Med drugim so priredili tudi več odprtih predavanj v javnem prostoru, s čimer so hoteli ponazoriti, hkrati pa opozoriti na možnost brezplačnega in univerzalnega izobraževanja. Poleg zahtev po 40-odstotnem zvišanju plač in večanju odstotka javnih sredstev, namenjenih visokemu šolstvu, je shod, ki uživa podporo šestih večjih visokošolkih sindikatov, pozval tudi k večji možnosti štipendij in večjim ugodnostim za študentska potovanja.

Za konec velja omeniti še študentske proteste v Sidneyu. Tudi v Avstraliji se študentje soočajo z zniževanjem državnega financiranja visokega šolstva. Po tem, ko je Turnbullova vlada začela sistematično krčiti visokošolska sredstva, so prejšnjo sredo študentje odšli na ulice. Nasprotovanje dvomilijarnemu krčenju se je sprva odvijalo v obliki mirnih demonstracij, ki pa so kmalu zadobile še nasilnejšo noto. V prerivanjih in pretepih, ki so se začeli vzdolž nakupovalnega centra Broadway, je bilo aretiranih več študentskih protestnikov, resnejših telesnih poškodb pa po poročanju lokalnih časnikov naj ne bi bilo.      

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani tudi letos organizira sejem akademske knjige Liber.ac, ki bo potekal od 24. do 26. maja v Foersterjevem parku za Filozofsko fakulteto. Spremljevalni program bo v luči 20. obletnice Oddelka za azijske študije potekal pod naslovom Potovanje na Vzhod. Poleg knjig nas čaka še raznovrstni glasbeni in kulturni program, obvezni japonski čajni obred in še kaj.  

Od 27. do 28. maja pa bo na Filozofski fakulteti potekala konferenca z naslovom Conflicting political ontologies and implications for transformative action. V organizaciji Inštituta za delavske študije se bo v dveh dneh zvrstilo mnogo mednarodnih gostov.

Praktično istočasno, le v bolj popoldansko večernih urah pa bo v KUD-u France Prešeren potekala Iskrina Rezistenca. Po lanskoletni otvoritvi tega mini festivala se letos zadeva podaljšuje na 2 dni. Vse skupaj se začne v petek ob 17h, ko bo govora o študentskem in dijaškem organiziranju, sledi kulturni večer, v soboto pa se program nadaljuje ob 14h. Festival se bo zaključil v soboto zvečer s koncertom. Godili bodo Haiku garden, Olfamož, Jani Kovačič, Black barracuda, Futurski in še kdo! Vabljeni!

V referenčno skupino skoraj rednih sodelavcev je bil razporejen vajenec Jaka.