V Čilu študentje ponovno po vsej državi protestirajo z zahtevo po reformi v izobraževalnem sistemu. Vstop na univerzo je namreč rezerviran za tisto manjšino, ki si to  lahko privošči. Predsednica Michelle Bachelet je sicer obljubila reformo, ki bo izboljšala dostopnost do univerzitetnega izobraževanja, a študentje odgovarjajo, da se spremembe implementirajo prepočasi. Protestov se je na vrhuncu odpora udeležilo okoli 150.000 ljudi, ki so se morali soočili z močnimi represivnimi metodami. Policija je razganjala protestnike z vodnimi topovi in solzivcem. Več ljudi je bilo v konfrontaciji poškodovanih, preko 100 posameznikov aretiranih. Protest pa je terjal tudi 2 smrtni žrtvi. 14. maja sta bila v protestu v mestu Valparaiso ubita dva študenta. Ustrelil ju je sin lastnika trgovine, nad katero sta protestnika želel razobesiti transparent.

Na Tajskem je Nacionalna zakonodajna skupščina, pod vodstvo vojaške hunte, izvedla reformo organizacije štirih večjih univerz države. S tem jih je preusmerila na pot privatizacije. Poprej so bile te štiri univerze neposredno pod pristojnostjo ministrstva za izobraževanje in so bile financirane glede na število vpisanih študentov na fakulteti. V skladu z novim pravilnikom pa so univerze postale avtonomne institucije, ki letno dobijo fiksen znesek državne subvencije, katerega razporejajo same. Čeprav se zdi več avtonomije, boljše za univerzo pa se, kot smo videli tudi na slovenskem primeru, s tem zgolj prelaga odgovornost od države na univerze. Študentje se temu poskušajo upirati, saj so bili pri oblikovanju nove univerzitetne politike iz dialoga izključeni. Odkar je lansko leto na Tajskem potekal državni udar ima totalno moč odločanja v državi premier, general Prayuth Chan-ocha, ki je zakonsko prepovedal javno protirežimsko izražanje in zbiranje več kot petih posameznikov na javnih površinah. Oblasti lahko posameznika brez naloga zadržijo v priporu do 7 dni. Pred sprejetjem reforme so študentje in nekateri zaposleni na univerzah kljub zakonskim prepovedim poskušali izraziti svoje nasprotovanje s peticijo, organizacijo skupščine in z nekaterimi javnimi protestnimi akcijami. Mnogi so bili posledično, kot to imenuje oblast, poklicani na pogovor – zaslišanje - in pridržani za prevzgojo.

Študentje Južne Koreje se pripravljajo na tožbo njihove univerze. Tožili jo bodo, ker si je univerza v zadnjih letih nabrala znaten rezervni proračun iz študentskih šolnin. Študentje menijo, da bi morali njihov denar sproti vlagati v izboljševanje kakovosti študija, študijskih pogojev, raziskovalno dejavnost in štipendiranje. Ker univerza ni vlagala denarja v razvoj, študentje zahtevajo povračilo njihovih šolnin.

V Nigeriji pa na severovzhodu države še vedno povzroča nemire Boko Haram. Člani te ekstremistične skupine uničujejo življenja in infrastrukturo tamkajšnjih kampusov in tako onemogočajo nemotene izobraževalni in raziskovalne procese. Akademska skupnost tako poziva izvoljenega predsednika, bivšega generala Muhammada Buharija, da nemudoma ukrepa, da uvede kratkoročne in dolgoročne metode zagotavljanja varnosti v regiji. Šola za administracijo je zaradi ugrabitve 32 študentk ob napadu Boko Harama že več mesecev zaprta, prav tako je zaprtih še nekaj drugih oddelkov Univerze Maiduguri. Zaradi ogrožene varnosti je veliko študentov in zaposlenih na univerzi zapustilo severovzhodno regijo. V intervjuju za University World News je Musa Abdullahi, predavatelj sociologije na Univerzi Maiduguri, predlagal, da vlada okrepi nadzor na mejah s sosednjimi državami, da prepreči dotok privržencev Boko Harama v državo in hkrati okrepiti vojaško posredovanje za pregon te skupine iz njihovega štaba v gozdu Sambisa.

Med tem v Sloveniji. Nekaj dni nazaj so se pri nas mudili emisarji Mednarodnega denarnega sklada. Minister za finance, Dušan Mramor, je potrdil, da emisarji pripravljajo poročilo o možnosti učinkovitejše porabe sredstev in dodatnega znižanja stroškov na področju izobraževanja in znanosti. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so v zvezi s tem na predsednika vlade, Mira Cerarja, naslovili odprto pismo. Na SVIZ-u so zaskrbljeni, da je Mramor napovedal vnovično krčenje sredstev v izobraževanje in znanost. Dodajajo, da nerazumno varčevanje na omenjenih področjih povzroča težko popravljivo škodo, saj je Slovenija lahko uspešna le ob predpostavki dobro izobraženega in usposobljenega prebivalstva. Na sindikatu tako Cerarja pozivajo, naj obrazloži, zakaj o vrednotenju slovenskega izobraževanja s strani IMF-ja javnost ni bila obveščena in kdaj bodo poročila sklada na voljo.

Na ljubljanski univerzi smo včeraj dobili novo prorektorico. Senat je na predlog rektorja Ivana Svetlika na novo funkcijo posadil Tanjo Mihalič. Gospa prihaja iz ekonomske fakultete, kjer je tudi prodekanja, raziskovalka in profesorica turizma. Senat je postopek za imenovanje nove prorektorice začel, ker je zdaj že bivša prorektorica, Maja Makovec Brenčič, zasedla neslavno mesto ministrice za izobraževanje. Tanja Mihalič se je z novim nazivom pridružila še ostalim trem prorektorjem Univerze v Ljubljani, Martinu Čopiču, Goranu Turku in Mateju Zupanu.

Luč sveta, ali bolje rečeno temno globino morskega dna, je včeraj ugledala še ena novost. Po treh letih pripravljanja na krstni potop je skupina dijakov Gimnazije Vič preizkusila prvo slovensko raziskovalno podmornico Calypso. 10-metrski spust v morje pri Luciji je Calypso, ki v teoriji doseže do 1000 metrov globine, uspešno prestala. V projekt pod vodstvom gimnazijskega profesorja fizike je vključenih okoli petdeset dijakov, z njimi pa sodelujejo tudi nekateri strokovnjaki. Realizacija projekta je stala 40.000 evrov, sredstva so dijaki na razpisih in pri sponzorjih pridobili kar sami. S podmornico, ki posnema obliko ribe mante, si dijaki nekoč želijo ogledati morske ruševine ladje Titanik.

V ponedeljek se je v Poligonu predstavila iniciativa, ki si je zamislila projekt Naslednja generacija. Eden od govorcev, Davor Hafnar, je predstavil, s čim se bodo ukvarjali oziroma kaj je pravzaprav njihova agenda:

Izjava

Projekt Naslednja generacija si je za cilj postavila pripravo terena za politično zastopstvo tistih, ki so iz koncepta socialne države, kar Slovenija po ustavi je, izključeni. Iniciativa tako poziva vse, ki bi želi deliti svojo izkušnjo ali na sploh želijo biti slišani, da se jim pridružijo in aktivno vključijo v ta diskurz.

Danes pa na Kongresnem trgu poteka že drugi dan, sicer do petka trajajočega festivala “Igraj se z mano”. Mednarodni festival v Ljubljani poteka že peto leto pod okriljem Centra Janeza Levca ter drugih šol, zavodov in nevladnih organizacij. Festivalsko dogajanje zaobjema različne aktivnosti, vse od glasbenih in gledaliških do športnih dejavnosti. Ideja manifestacij je povezovanje skozi igro. “Igraj se z mano” s svojimi aktivnostmi spodbuja socialno integracijo otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter večinsko populacijo. Sodelujoči se zavzemajo tudi za rušenje mej med tako imenovanima hendikepom in normalnostjo. Več nam pove pomočnik organizatorjev Tim:

Izjava

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Študentsko politološko društvo POLITUSS vabi jutri ob 16. uri na FDV v predavalnico 13, kjer v okviru 26. Slovenskih politoloških dni potekal panel na temo politologije in politike, z naslovom “Politologija, kdo bo tebe razumel?”. Na okrogli mizi bosta gostovala študentka magistrskega študija politologije Ana Pavlič in absolvent študija politologije Klemen Balanč.  Več o dogodku na: https://www.facebook.com/events/473912632784613/.

V četrtek bo na Kvedrovi ulici 9 ob 21. uri potekal ustanovni sestanek študentskega društva Televizije Študent. Vsi zainteresirani novinarji, voditelji, kamermani, tonski tehniki, režiserji, igralci, statisti, lučkarji, maskerji, vabljeni!

Študentje in študentke sociologije Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani vabijo v ponedeljek, 1. junija, ob 16. uri v Trubarjevo hišo literature na okroglo mizo z naslovom: Ali družba še potrebuje univerzo?, kjer bodo razpravljali Lilijana Burcar, Zdravko Kobe in Jože Vogrinc. Več na: https://www.facebook.com/events/1609374812674675/.