Člani korejskega sindikata učiteljev in akademskih delavcev KTU, ene največjih tovrstnih organizacij v Koreji, so napovedali protest proti zakonu, ki je sindikatu prepovedal delovanje. Višje sodišče je namreč v ponedeljek potrdilo zakon, ki izničuje pravni status organizacije in ga s tem postavlja zunaj legalnih okvirov delovanja. Razlog za potrditev zakona bi naj bilo dejstvo, da je sindikat med svoje članstvo sprejemal tudi profesorje in ostale akademske delavce, ki so bili odstavljeni s svojih delovnih mest. Po korejskih zakonih se namreč odstavljeni delavci ne smejo vključevati v sindikate in podobna delavska združenja. Učitelji in profesorji širom države bodo tako v protestniškem duhu skrajšali učne ure in se udeležili shoda, ki je napovedan za petek. Ministrstvo za izobraževanje se je že odzvalo, da takšna kolektivna akcija krši zakon, ki ureja javno izobraževanje.

Na Britanskem otočju laburisti opozarjajo na težave, ki bi zelo verjetno nastale, če bi na naslednjih volitvah ponovno na oblast prišli konservativci. Bojijo se, da bi se v visokošolski prostor vrinile težnje po privatizaciji, delovanje šol pa prevzela gonja po dobičku. Tristam Hunt, predstavnik laburistov, je opozoril na tekmovalni etos, ki ga zagovarjajo konservativci ter izpostavil številne ministre, ki si potihem želijo uvedbe profitnih izobraževalnih ustanov. Prav tako je izpostavil primer Švedske, kjer se profitnim šolam niso uspeli izogniti, kar je vodilo v katastrofalno nižanje standardov in širšo družbeno degradacijo.

Študija, ki so jo opravili po londonskih šolah, nakazuje, da bi lahko za drastično izboljšavo dosežkov učencev bila kriva pestra demografska slika populacije. V Londonu namreč kar 80 odstotkov učencev izvira iz nebelskih družin, kar je mnogo več kot 14 odstotkov na nacionalni ravni. Izboljšavo prav tako povezujejo z uvedbo dnevnih bralnih in matematičnih vaj v osnovnih šolah.

Sistemi študentskih kreditov se po Evropi širijo z nezanemarljivo hitrostjo. Nizozemska vlada v prihodnjem letu namreč načrtuje njihovo vpeljavo za študij prve in druge stopnje. Sistem bo zamenjal obstoječi načrt financiranja, s tem pa bo velika večina mladih svoje življenje začela z enormnim dolgom. Povprečni krediti bi naj znašali okoli 30.000 evrov na študenta, ti pa bi jih lahko odplačevali do maksimalno 35 let. Kako bo to vplivalo na dostop do visokega šolstva, predvsem med revnejšimi sloji prebivalstva, je jasno. Sistem izobraževanja, podvržen silam prostega trga, neizogibno vodi v širši družbeni propad. Vlada sicer obljublja, da bo z omenjenimi ukrepi prihranjen denar reinvestirala v visoko šolstvo, vendar ob tem še vedno molči kdaj, kako in kam točno bo ta denar šel.

Na Univerzi v kanadski Alberti so profesorji ob koncu šolskega leta na šaljiv način opozorili na čedalje slabšo kvaliteto visokega šolstva. Povod za akcijo je bilo končanje mandata trenutne rektorice univerze, katere plača je ekvivalentna kar štirim plačam povprečnega profesorja. 56 profesorjev omenjene univerze je tako v skupinah po 4 oddalo prošnje za rektorski stolček. Po besedah organizatorjev je namen akcije opozoriti na absurdne plačne razlike med profesorji in administrativnimi delavci univerze. Prav tako so mnenja, da bi štiri osebe tovrstno delo opravile veliko bolje kot katerikoli posameznik, pripravljeni pa so si celo deliti plačilo. Za veliko večino bi namreč četrtina rektorske plače podvojila ali celo potrojila njihovo trenutno mezdo.

V Združenih državah, natančneje v Iowi, pa je ogorčenje med študenti povzročila nedavna odločitev upravnega odbora univerze, da svetovalni firmi Deloitte plača 3,5 milijona dolarjev za analizo delovanja treh javnih univerz. Analizirali bi naj, kako lahko univerze delujejo efektivnejše in na katerih področjih se lahko izboljšajo. Študentje so pred mestno hišo, kjer je potekal sestanek predstavnikov univerze in firme, že protestirali, saj so mnenja, da se privatna firma ne bi smela vmešavati v delovanje javnih univerz. Skrbi jih namreč, da bo analiza osiromašila predmetnik, povečala število študentov na profesorja ter nasploh povzročila padec kvalitete izobraževanja, kar bi v končni fazi marsikoga stalo izobrazbe in tudi prihodnosti.

Visokošolski sindikat Slovenije je na senat Univerze v Ljubljani naslovil javni poziv, v katerem zahteva, da se o širitvi volilne pravice razpravlja na razširjenih akademskih zborih. Govorili smo s sociologom dr. Gorazdom Kovačičem, predsednikom Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani, ki nam je podrobneje razložil situacijo:

(izjava v posnetku oddaje)

Dotaknil se je tudi torkove seje senata, na katero se je nanašal poziv:

(izjava v posnetku oddaje)

Slovenskim osnovnošolcem se v prihodnjem šolskem letu obeta novost. Uvaja se namreč obvezno poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu. Vendar pa se bo novost zaradi kadrovskega primanjkljaja uvajala postopoma. Po besedah ministra za izobraževanje, šolstvo in šport, Jerneja Pikala, se bo poučevanje tujega jezika v prihodnjem letu začelo na 61 osnovnih šolah, do šolskega leta 2016/17 pa bi naj sprememba doletela vseh 450 osnovnih šol.

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je na svoji spletni strani objavil poziv za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije in razpis za prvo dodelitev Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2014/2015. Dijaki morajo vloge oddati do 5. septembra, študenti pa do 8. oktobra. Tisti, ki jim je bila štipendija za posamezni izobraževalni program podeljena po starem zakonu o štipendiranju in napredujejo v višji letnik istega programa, morajo k vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju enega izmed meril, kot sta izjemni dosežek ali povprečna ocena in dokazila glede dodatkov, ki jih uveljavljajo. Vsi, ki se na razpis prijavljajo prvič, pa bodo obravnavani po novem zakonu o štipendiranju. V vlogi morajo izkazati tako izjemni dosežek kot tudi uspeh, kar je ena izmed novosti, ki jih s seboj prinaša novi zakon.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju vabi na bralni dogodek “Rojišče/Schwarmstelle”, ki se bo odvil danes ob 19.30 uri v prostorih kluba na Mondscheingasse 11 na Dunaju. Rojišče je eksperimentalni cikel dogodkov, katerih namen je, da se preko točke 0 ustvarijo trajne vezi naprednih misli.

Svobodna Univerza v kontekstu predvolilnega dogajanja organizira predstavitev vizij in programov političnih strank na področju visokošolske politike. Soočenje bo potekalo v torek, 1. julija ob 10. uri v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Razprava se bo opirala na točke, kot so model organizacije univerze, akademska svoboda in avtonomija akademske skupnosti, vizija razvoja ter model financiranja visokega šolstva.

Paraliterarna organizacija IDIOT predstavlja novo, dvanajsto številko revije IDIOT, presek generacij in glasov v interakciji, tokrat brez jasne teme, a z jasnim namenom posredovati temo cenzuriranih notranjosti. Dogodek se bo odvil v sklopu festivala Mlade rime, potekal pa bo jutri, 27. junija ob 21. uri v Menzi pri koritu na Metelkovi. Svoje prispevke bodo prebrale številne mlade avtorice in avtorji, za glasbo pa bo poskrbela skupina jesusonecstasy.

Brez volilne pravice ostaja Andrej G.