V univerzitetnem info bloku vas pozdravljamo z novicami iz Nigerije, kjer se v zvezni državi Oyo nadaljujejo protivladni protesti, ki so prejšnji teden vzkalili iz upora srednješolcev, nezadovoljnih s predvidenimi privatizacijskimi ukrepi zoper javno šolstvo. Srednješolcem so se pridružili študentje in upokojenci ter delavci v javnem sektorju. Slednjim pokojnine oziroma plače niso bile izplačane že šest mesecev. Prav tako sta ulice glavnega mesta Ibadana zavzela tudi vodilna sindikata: Nigerijski sindikat delavcev in Nigerijska zveza učiteljev. In čeprav je bilo do zdaj aretiranih in pridržanih več vodij sindikatov, nekatere šole pa je vlada tudi začasno zaprla, se manifestacije proti zveznemu kongresu ali All Progessives Congress verjetno ne bodo kaj kmalu zaključile. Najbrž tudi zato, ker se je v dogajanje vključilo še Demokratično socialistično gibanje, ki se zavzema za ustanovitev delavske zveze v lokalni vladi in za širitev protestnih aktivnosti izven Ibadana.

Pomanjkanja izplačil pa vsekakor ne trpijo britanske raziskave. Na britanskih univerzah so opravili analize, ki so pokazale, da so te med letoma 2014 in 2015 od Evropske unije prejele 836 milijonov funtov, kar je 487 milijonov evrov sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti. Ta znesek pokriva 14 odstotkov raziskav, Jo Johnson, minister za visokošolstvo in znanost, pa komentira da članstvo Velike britanije v EU igra pomembno vlogo pri podpiranju britanske ekonomije znanja in odpiranju delovnih mest ter ojačuje pozicijo Velike Britanije kot “svetovne vodje inovacij”. V skladu z omenjenim je povsem jasno, da je po podatkih znanstvene revije Nature 83 odstotkov britanskih raziskovalcev nenaklonjenih izstopu te globalne sile iz EU.

In če smo že pri inovativnosti: Agencija Reuters je naredila seznam sto najbolj inovativnih univerz v Evropi, ki naredijo največ za razvoj znanosti in novih tehnologij ter na ta način prispevajo k napredku globalnega gospodarstva. Na vrhu je belgijska katoliška univerza Leuven. Kot utemeljujejo pri Reutersu, so raziskovalci te univerze  prijavili več patentov kot katerakoli druga univerza v Evropi, njihove inovacije pa tudi zunanji raziskovalci najpogosteje navajajo pri svojih lastnih vlogah za patente. Na drugem mestu je pristal londonski Imperial College, na tretjem univerza v Cambridgeu. Slovenske univerze se na prestižen seznam agencije za oblikovanje javnega mnenja niso uvrstile.

A nič zato, Univerza v Novi Gorici se je po rezultatih mednarodne lestvice RUR - Round University Ranking uvrstila na 203. mesto. Lestvica RUR ocenjuje najboljše svetovne univerze, na njenem seznamu pa prednjačijo univerze v Stanfordu, Harvardu, Oxfordu in Cambridgeu. Univerza v Novi Gorici je po kvaliteti pedagoškega in znanstvenega dela ter po kvaliteti dejavnosti in karakteristikah študentov po ocenah RUR-a prehitela tudi nekatere evropske univerze, na primer univerze v Padovi, v Gradcu in v Trstu.

Ostajamo na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije in Fakulteta za management Univerze na Primorskem sta odprli vpisna mesta za drugo generacijo študentk in študentov na magistrskem študijskem programu »Politologija: študij politike, etike in družbe«. Več o programu, ki se bo tudi letos izvajal v redni obliki študija, pove profesor Tonči Kuzmanič:

Izjava

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Oddelek za zgodovino in oddelek za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete jutri vabita na predavanje z naslovom Nasljeđe crnogorskih planina – priča o katunima. Predaval bo dr. Ivan Laković z univerze v Črni gori v okviru bilateralnega projekta Družbena in gospodarska zgodovina, kulturna dediščina, sedanjost in prihodnost pašnih planin v Črni gori in Sloveniji. Če vas dogodek zanima, ste ob 9.30 uri povabljeni v predavalnico 115 na Aškerčevo 2.

Jutri zvečer se bo v Ustvarjalni Platformi Inde v Kopru odvilo predavanje o kurdskem gibanju v Rojavi. Kurdski boj na območju današnje Sirije bo predstavil novinar Radia Študent Arne Zupančič, širši kontekst dogajanja v Siriji pa bo orisal dr. Primož Šterbenc. Dogodek se začne ob 19. uri.

Prav tako jutri zvečer, a uro prej, torej ob osemnajstih se bo v Trubarjevi hiši literature govorilo in bralo o sodobni arabski književnosti. Grega Ulen jo bo umeščal v svetovni literarni sistem, zgodovinski tok in politični kontekst. Tema predavanja bodo tudi spreminjajoče se estetske in formalne tendence kot posledice polpretekle zgodovine premikov narodnih meja in ljudstev, diasporična zavest, položaj javnih intelektualcev in problemi reprezentacije.

Glede na to, da je prišel čas izpitnega obdobja in s tem akademskega zatišja, je s strani univerzitetne redakcije za danes to vse.

Pod prispevek se je podpisala Staša