Začenjamo na Univerzi v Sussexu, kjer bodo zasebni univerzitetni varnostniki lahko po novem uporabljali miniaturne kamere v stilu Jamesa Bonda. Te bodo lahko neprestano snemale dogajanje na kampusu. Sprva je bila na novo spisana, več kot 100 stranska pogodba z zasebno varnostno služba, skrbno varovana skrivnost, dokler ni v skladu s pravili o svobodnem dostopu do informacij vpogleda zahteval študent Gabriel Webber. Pogodba je razkrila, da je pristop namenjen predvsem preprečevanju demontracij študentov. Univerzitetni predstavnik pa trdi, da gre zgolj za zagotavljanje osebne varnosti varnostnikov med njihovim delom, ki naj bi bila ogrožena med zadnjimi univerzitetnimi protesti. Zdi se, da v celotni zgodbi nikomur ni več jasno, kdo naj bi varoval koga pred čim.

Po 120 letih svojega delovanja se v Cardiffu zapira kolegij za bodoče vikarje, saj jim primankuje ljudi, ki bi se želeli pridružiti duhovščini. Očitno jih ne zmore premamiti niti modernizacija prostorov, za katero so leta 2009 namenili kar 1,7 milijona funtov. Waleška cerkev je sicer kolegiju do sedaj namenjala letno donacijo v višini 150,000 funtov, vendar se je zaradi prevelikih finančnih izgub odločila kolegij dokončno zapreti do leta 2016. Izobraževanje morebitnih bodočih posvečenih študente naj bi tako prenesli na lokalno raven, primerno kvalifikacijo pa naj bi zagotovila Univerza v Durhamu.

Univerza v Warwicku je bila primorana postaviti posebno ograjo okoli jezera, ki se nahaja sredi univerzitetnega kampusa. Razlog za to je nasilni labod, ki naj bi domnevno napadal zgolj študente, ki pripadajo etničnim manjšinam. Četudi je znano, da labodi postanejo bolj agresivni v obdobju parjenja in valjenja jajc, ki traja od marca do maja, pa očividci zatrjujejo, da dotični labod svoje napade usmerja zgolj na določene študente. Ti napadi naj bi se dogajali tudi izven labodje reproduktivne sezone. Še en razlog torej, da se bodo tuji študenti počutili še bolj nezaželjeni v Veliki Britaniji, kjer zaradi negostoljubnega odnosa vse bolj upada število tujih študentov.

Po podatkih Eurostata, je v Evropi vse več mladih izobraženih. S tem se vse bolj bližamo cilju strategije Evropa 2020, ki si je do tega leta zastavila doseči delež mladih izobraženih na 40 odstotkov. Očitno smo pri tem tako uspešni, da lahko v naslednjih nekaj letih na tem področju zavzamemo lagano sportski pristop, saj nam za dosego cilja manjkajo le še 3 odstotki. Najboljše države pri doseganju tega cilja na državni ravni so Irska, Luksemburgu in Litva, najslabše pa Italija, Romunija, Hrvaška in Malta. Sloveniji je začuda cilj že uspelo doseči, tako da lahko le upamo, da se bo sedaj usmerila tudi v reševanja vprašanja, kaj storiti z vsemi mladimi izobraženci.

Če ste študent s statusom na članici Univerze v Ljubljani in ste se znašli v finančni stiski, se lahko obrnete na Fundacijo Študentski tolar. Ta je objavila poziv  za dodelitev izredne denarne pomoči študentom v stiski. Več o samem pozivu je povedal predstavnik fundacije, Damjan Vinko:

/izjava se nahaja v posnetku/

Predlog zakona o visokem šolstvu ni edini aktualni zakon na tem področju. Rektorji slovenskih univerz namreč opozarjajo na prepočasen proces sprejemanja novega zakona za akreditacijo študijskih programov in institucij. Po besedah predsednico sveta nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Andreje Kocijančič,  se počasnost pri sprejemanju že odraža v kopičenju težav na področju zagotavljanja kakovosti. V primeru, da zakon ne bo kmalu sprejet, rektorji pozivajo ministrstvo, da primerno dopolni obstoječi zakon, predvsem na področju kadrovskih meril za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov in zahtevo po reakreditaciji študijskih programov na vsakih sedem let.

Na rektorski seji, kjer so se pojavili prej omenjeni pozivi, pa so se ukvarjali tudi s financiranjem visokošolskega sistema. Kot najbolj problematično dejstvo so označili umik financiranja usposabljanja medicinskih sester in zdravnikov, pri čemer se hkrati vse bolj poskuša del bremena preložiti na univerze, in jim prepustiti, da same poiščejo rešitev. V ta namen bo oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo poskušala pripraviti ustrezne rešitve.

Očitno je šlo z izredno plodno rektorsko sejo, saj se od zdravnikov selimo še k pomensko drugačnemu, a slengovsko poimensko enakemu študiju. Govorimo seveda o doktorskem študiju, natančneje o inovativni shemi zanj, čigar razpisne pogoje je rektor ljubljanske univerze označil kot nesprejemljve. Posledično se nanj posamezne univerze sploh ne bodo prijavile. Vse lepo in prav, da se na tem področju izreka kritiko, vendar obenem s strani rektorjev pogrešamo enako zagrizeno refleksijo in domnevno pravičniško držo tudi na ostalih segmentih visokega šolstva.

Za konec še znanstvena novica. Kot vemo, imajo znanstveniki pogosto težave pri navezovanju socialnih stikov in vsakodnevnih opravilih. Že iz otroštva se spomnimo strica Quentina iz zbirke Pet prijateljev, ki je v svoji samotarski raziskovalni vnemi dostikrat pozabil jesti, Slavoj Žižek si še vedno ne zna usekniti nosu, dr. Evil pa si le zaradi svoje nerazumljenosti želi uničiti svet. Sedaj pa se je pokazalo, da se podobni problemi prenašajo tudi na pohištvo v znanstvenih centrih. Po spletu je namreč zaokrožila zbirka fotografij iz CERN-a, Evropskega centra za jedrske raziskave, ki prikazuje osamljene stole, kako sami zase posedajo po hodnikih, skladiščih in laboratorijih. Katera organizacija bo raziskovala odklonsko vedenje znanstvenega inventarja, še ni znano, galerijo pa si lahko ogledate na spletni strani.

Pri opazovanju praznih stolov se je zabavala Klara O.