Današnjo oddajo začenjamo z Novelo o visokem šolstvu ki jo pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ta je namreč že zdaj doživela svoj delež pomislekov. Kritike prihajajo od zaposlenih tako na javnih kot zasebnih visokošolskih institucijah, saj se za najpomembnejše in neizpolnjene naloge Novele izkazujeta opredelitev javne službe ter smotrno razdeljevanje javnih sredstev.

Nekako je Ministrstvu uspelo ubrati srednjo pot in v nezadovoljstvo spraviti obe strani, torej tako javne kakor zasebne visokošolske uslužbence. Prvi problem, ki ga je ustavno sodišče ugotovilo že pred sedmimi leti - torej pomanjkanje zadovoljive opredelitve javne službe -, v Noveli ni dobilo zadostne pozornosti. Vsebinski opredelitvi so se izognili, s čimer nadaljujejo s krožnim in arbitrarnim definiranjem javnega kot tistega, kar je financirano iz javnih sredstev. Druga točka, ki se tiče koncesioniranih študijskih programov, izvajajočih se na zasebnih visokošolskih zavodih, pušča zaposlene na slednjih glede prihodnosti njihovih programov v negotovosti. Izpostavljajo pogoj za javno financiranje programa na zasebnem zavodu, ki omejuje koncesije na programe, katerih v javnih zavodih ne izvajajo. Če torej zasebni visokošolski zavod ponuja program, ki se že izvaja na javni fakulteti, naj zanj ne bi bilo mogoče dobiti javnih financ. Ker pa gre lahko tudi v obratno smer, torej ker zasebni zavod koncesijo lahko izgubi v primeru, da javni zavod akreditira enak program, se Novelo obtožuje ,,birokratskega fašizma’’. Ministrstvo na drugi strani zagotavlja, da koncesij za zasebne zavode ne ukinjajo, sklepamo pa lahko, da tega tudi storiti ne bi mogli, če ne bi bili pripravljeni zaobiti priporočil Evropske unije, ki pritiska za ohranitev določenega dela zasebnega visokega šolstva.

Štrajkarsko obarvana januar in februar se bosta na različnih stopnjah šolstva odvila drugače: kot zanimivost lahko omenimo posebni primer vrtcev. Ti se bodo v času stavke res zaprli, bodo pa zaradi stiske staršev, ki ne bodo imeli kam dati svojih otrok, organizirane skupine za nujno varstvo. Študenti Univerze v Ljubljani so po drugi strani iz stavke izpuščeni oziroma jih vodstvo ne šteje med skupine, ki bodo v stavki sodelovale. Izpitno obdobje bo zato potekalo večinoma nemoteno, je pa vsakemu profesorju naloženo, da svoje študente obvesti o tem, ali bo izpite 24. januarja izvajal ali prestavil. SVIZ je nedavno izrazil podporo za dvig minimalne plače in izvzem dodatkov iz končnega seštevka. Ker pa predlog ne uživa dovolj politične podpore, so za začasno rešitev med stavkovne zahteve vključili zahtevo po višjem regresu v letošnjem letu za zaposlene v javnem sektorju.

“Rektor je mrtev, naj živi rektor!”

Univerzi v Mariboru trenutno poveljuje skupina prodekanov, ki so delo vodenja prevzeli ob odhodu bivšega rektorja Igorja Tičarja. Senat Univerze v Mariboru je razpisal volitve rektorja, ki so napovedane za 5. junij 2018, kandidature pa se sprejemajo najpozneje do 19. marca. Predsednica visokošolskega sindikata, Marija Javornik Krečič upa, da na mesto rektorja pristopijo kandidati, ki ne izhajajo iz nekih neformalnih mrež, ampak črpajo motivacijo iz skrbi za univerzo.

Ko smo že pri skrbeh, se te stopnjujejo v primeru Zdravstvenega doma za študente. Po vsemu medijskemu pompu, zbiranju podpisov, javnih pismih in sestankih je pretok informacij nenadoma potihnil. V študentskem društvu Iskra se sprašujejo, kaj se dogaja za štirimi zidovi Ministrstva za zdravje, ki ga držijo za besedo, da bodo pri nadaljnjih odločitvah o Zdravstvenem domu za študente upoštevali argumente in želje študentov in nas o tem obveščali.

Govori Tonja, predstavnica študentskega društva Iskra:

Izjava

Večje število družbeno kritičnih društev in drugih združenj se je podpisalo pod odziv na Energetski koncept Slovenije, ki je v javni obravnavi že več kot pol leta, medtem je doživel tudi nekatere spremembe. V juniju so namreč študentsko društvo Iskra, Sindikat prekarcev, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Sindikat Glosa že podali kritiko, ki je dokument o nacionalnih energetskih smernicah za naslednjih nekaj desetletij ocenila kot ,,nepravič[en] do delavcev, gospodarsko premalo ambicioz[en] in podnebno nezadost[en]’’. Tokrat se jim pri odzivu pridružujejo še Svobodni sindikat Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper in Kolektiv Pizda.

Govori Matevž iz Kolektiva Pizda:

Izjava

Poročilo Observatorija javnega financiranja za leto 2017 na podlagi analiz financiranja evropskih javnih univerz ugotavlja zelo počasno in težavno okrevanje teh institucij od rezov med krizo, ki so bili leta 2012 v splošnem najbolj okrepljeni. Primerjava med leti 2008 in 2016 kaže, da se pri mnogih univerzah finančno stanje v nasprotju s porastom študentarije ni približalo stanju pred krizo. Kaže se neujemanje med rastjo BDP-ja držav in vlaganjem v visoko šolstvo, kar pa tudi negativno vpliva na možnost pridobitve evropskih financ za izvajanje univerzitetne dejavnosti.

Odnos univerz po svetu do mednarodnega povezovanja se razlikuje. Medtem ko v Združenem Kraljestvu ponosno ugotavljajo obsežen finančni doprinos mednarodnih študentov na njihovih univerzah, ki jim strošek svojega izobraževanja povrnejo 10-krat, na Nizozemskem odpiranje globalizaciji jemljejo z zadržkom. Na obletnici Univerze v Amsterdamu je tamkajšnja rektorica opozorila na iskanje pravega ravnotežja med mednarodnim povezovanjem ter skrbjo za nizozemščino in nizozemske študente. Podobno kot pri nas se tudi v Amsterdamu odpira vprašanje o učnem jeziku, saj z internacionalizacijo angleščina in anglosaksonska kultura zasedata vedno več prostora na svetovnih univerzah.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Če ste bili ob poslušanju univerzitetnih novic skeptični glede njihove verodostojnosti in bi si radi priskrbeli kompetence za kritično-mišljenjsko preverjanje resničnosti novic, se jutri popoldne zglasite na Fakulteti za družbene vede. V sodelovanju z Valom 202 bodo pod naslovom Proti kulturi laži: Lažne novice. Lažna prihodnost? pripravili sklop delavnic, interaktivnih dogodkov in okroglih miz. Na delavnice se je treba prijaviti, dogodki pa so napovedani od 12h do pol sedmih zvečer.

V primeru, da ste se v domačem zavetju že naveličali čilirat’ in gledat’ serije na izposojenem netflixovem računu, lahko izkusite nekaj podobnega tudi izven svojih štirih sten v Gromki, v petek zvečer, a s popestritvijo. Celovečerna improvizirana predstava z naslovom Gverilaflix bo jemala navdih iz nam vsem znanih serij, kot so Črno zrcalo in Oranžna je nova črna. Zglasite se torej v Gromki ob osmih zvečer v petek 19. januarja.

Ob petdeseti obletnici zgodovinskih dogodkov iz leta 1968 bodo v Slovenskem društvu za lacanovsko psihoanalizo organizirali ogled kratkega filma o študentskih uporih v Parizu, sledil pa bo pogovor s prvo slovensko lacanovsko psihoanalitičarko, Špelo Jelenc. Pogovor, ki ga bo povezovala Nina Krajnik, se bo odvil v ponedeljek, 22. januarja. v Trubarjevi hiši literature.

Kolena so se tresla vajenki Hani.