Tokratne novice začenjamo z reformo na kitajskih univerzah. Odločili so se, da nameravajo vsaj polovico tamkajšnjih javnih univerz preoblikovati v institucije, ki bi ponujale uporabne študije, in politehnike, s tem pa bi proizvedli bolj tehnično naravnane diplomante. Z ukrepom želijo zmanjšati množico medsebojno konkurenčnih diplomantov, ki se s podobno izobrazbo in podobno univerzitetno diplomo potegujejo za ista delovna mesta. Z radikalnim ukrepom naj bi v politehnike preoblikovali okoli 600 kitajskih univerz in tako zmanjšali stopnjo brezposelnosti med diplomanti. Pri tem vlada zaradi zahtev kitajskega trga poudarja nujnost produkcije inženirjev in strokovnjakov na področju tehnike ter odklanja diplomante, ki so po njihovih besedah preveč teoretično in akademsko podkovani. Nasilna izobraževalna sugestija pa ne ustreza univerzitetnim profesorjem, ki se znotraj transformacije univerz po meri trga bojijo predvsem degradacije svojega naziva, in študentom, ki jih tovrstne aplikativne študije ne zanimajo.

Če se izobraževanje na Kitajskem intenzivno zbližuje s potrebami trga, pa si v Veliki Britaniji želijo predvsem zbližanja s starši šolajočih otrok. Michael Wilshaw, predstavnik britanskega kraljevega Urada za standarde v šolstvu, znanje in storitve, meni, da bi ravnatelji morali imeti pristojnosti, da oglobijo neodgovorne starše, ki se ne udeležijo roditeljskega sestanka in otrokom ne pomagajo pri domači nalogi. Pri tem je prepričan, da problem ne temelji na slabšem socialnem položaju, saj zatrjuje, da so v družinah, kjer šolanju otrok pripisujejo določeno vrednost, takšni spodrsljaji nesprejemljivi. Sporočilo glob za slabe starše naj bi po njegovem bilo celo, da mora biti vsak starš odgovoren za svoje otroke, ne glede na to, kako reven je. Poleg očitnega nerazumevanja položaja socialno ogroženih družin pa lahko kot problematično izpostavimo že osnovno predpostavko, da naj bi starši domače naloge pisali skupaj s svojimi otroki. Trend prepletanja osnovne družbene celice in formalnega izobraževanja povečuje breme staršev, vprašanje pa je, ali nemara povečuje tudi infantilnost učencev in disfunkcionalnost šole.

Iz Britanskega otočja se selimo na Filipine. V ponedeljek so študentje v glavnem mestu otoške države protestirali zaradi rastočih šolnin, ki so v izrazitem nesorazmerju s plačami. Šolnine so se v povprečju zvišale za šest tisoč filipinskih pesov, medtem ko se povprečna dnevna plača giblje med 213 in 466 filipinskimi pesi, kar bi v evrih znašalo dobre tri do slabih osem evrov na dan. Zaradi neprestane rasti šolnin pod njegovo vladavino so predsednika Benigna Aquina III razglasili za kralja povečevanja šolnin, saj je prošnje za povišanje šolnin odobril v primeru 287 visokošolskih institucij.

Novice iz domačih akademskih logov pa začenjamo z ustanovitvijo prve slovenske zadruge, ki se ukvarja s prevajanjem in poučevanjem jezikov. V prevajalski zadrugi Soglasnik so se za ta korak odločili predvsem zaradi trenutnih razmer na slovenskem trgu dela, kjer po njihovem mnenju vladajo izredno slabi delovni in plačilni pogoji, nespoštovanje do opravljenega dela ter neupoštevanje pravice do poštenega plačila. Skupina petnajstih mladih jezikoslovcev in prevajalcev si v novonastalem podjetju enakopravno deli lastništvo, poleg tega pa težijo tudi k soglasnemu sprejemanju vseh odločitev. Kaj tovrstni način povezovanja predstavlja na trgu delovne sile in kaj prinaša v primeru prekarnih delavcev, nam je povedal Marko Funkl iz prevajalske zadruge:

(izjava v posnetku)

Sodelavci Soglasnika cene svojih storitev opredeljujejo kot zlato sredino med cenami, ki sicer prevladujejo v ponudbi prevajalskih storitev. Poleg tega pa poudarjajo, da težijo k transparentnosti, saj cene, ki so navedene na njihovi spletni strani, vključujejo DDV, in zagotavljajo, da so vsi njihovi prevodi lektorirani tudi s strani naravnih govorcev. Pri tem so odločeni, da bodo določen del celotnega prihodka lokalnemu okolju vračali v obliki brezplačne učne pomoči, organizacije jezikovnih taborov in brezplačnih jezikovnih tečajev za socialno ogrožene skupine. O tem, ali bi lahko takšne družbeno odgovorne zadruge ustanovili tudi na drugih področjih, smo povprašali Marka Funkla:

(izjava v posnetku)

Pretekli teden so poslanci s 45 glasovi za in nobenim proti potrdili vladno novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Ta med drugim Študentski organizaciji Slovenije daje zakonsko podlago za zbiranje mobilnih številk študentov, ki koristijo študentske bone. Pri tem je potrebno poudariti, da lahko ŠOS zbira mobilne številke ali naslove elektronske pošte študentov tudi za namene obveščanja. V vladnih strankah pri tem zatrjujejo, da do zlorab gotovo ne bo prišlo, in se sklicujejo na to, da je novela usklajena z informacijskim pooblaščencem, ki je pristojen za varstvo osebnih podatkov. Komentirala je namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut-Strle:

(izjava v posnetku)

V ponedeljek je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture naslovil pismo na rektorja in Senat Univerze v Ljubljani ter jih s tem pozval, naj na sejo, ki bo potekala prihodnji teden, uvrstijo poziv SVIZ za solidarnost, enakopravnost in demokratičnost vseh zaposlenih na njihovi univerzi. V trenutno veljavnem Statutu Univerze v Ljubljani je namreč določeno, da rektorja in dekane volijo znanstveni in visokošolski sodelavci, zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in tisti, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze, poleg njih pa tudi elektorji študentov. Ker sta tako rektor kot pristojni dekan vodji vseh zaposlenih, ne le pedagoškega kadra, je SVIZ prepričan, da je treba tudi nepedagoškim delavcem dodeliti aktivno volilno pravico, s katero bi se izrekali o kandidatih za dekana članice ali rektorja Univerze v Ljubljani, ter jih vključiti v procese in organe odločanja.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri se začenja največji, najdaljši in najstarejši dijaški festival v Sloveniji z naslovom Park s5 dogaja. V trinajstih dneh se bo odvilo dvanajst koncertov različnih glasbenih skupin in DJ-jev, poleg tega pa se bodo dijaki lahko udeležili tudi mnogih drugih aktivnosti, kot so skate contest, zorbing, slack line, ples na terasi, množično obmetavanje z vodnimi baloni in dan Ola Bičola, ki bo ponujal mehiško hrano in glasbo. Več o dogodku nam je povedala dijakinja Anika Anja Krenker iz Šaleškega študentskega kluba:

(izjava v posnetku)

Fundacija Študentski tolar, ki je ustanova Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, razpisuje 40.000 evrov denarne pomoči za socialno ogrožene študente. Študenti lahko za pomoč zaprosijo kadarkoli v času trajanja poziva, torej do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. oktobra. Pri dodeljevanju nepovratne denarne pomoči študentom v socialni stiski lahko posameznemu prosilcu dodelijo denarno pomoč v enkratnem znesku v vrednosti 450, 650 ali 850 evrov. Podrobnejša navodila za prijavo so na voljo na spletni strani fundacije Študentski tolar.

Pisarne za študentske domove so objavile Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za naslednje študijsko leto. Skupaj je razpisanih 14.787 subvencij, od tega dobrih pet tisoč za sprejem in  dobrih devet tisoč za podaljšanje bivanja. Študentje morajo prošnje za sprejem oddati najkasneje do 12. avgusta in prošnje za podaljšanje bivanja najkasneje do 20. avgusta, in sicer preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

Domačo nalogo je opravila Urška.