Začnimo z novico, ki bo najbrž razveselila kar nekaj študentk in študentov. Po novem je namreč možno unovčevati bone za študentsko prehrano do 21. ure in ne do 20., kot je bilo prej v navadi. Za katere lokale to velja, si lahko pogledate na spletni strani študentska-prehrana.si.

Zdaj pa k bolj resnim temam. Vsi, ki študiramo, smo bili najmanj enkrat v študentskem zdravstvenem domu na Aškerčevi, nekateri imajo tam stalnega zobozdravnika, ginekologa, osebnega zdravnika, psihologa in tako dalje. Študentski zdravstveni dom je bistvena institucija študentskega življenja. Zato je še toliko bolj nenavadno, da ga hočejo ukiniti oziroma zapreti. Take načrte imata Ministrstvo za zdravje, ki je ustanovitelj doma, in Mestna občina Ljubljana, do sprememb pa je prišlo tudi na zakonski ravni. Državni zbor je pred dnevi namreč sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, znotraj katerega so spremenili dikcijo besedila Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je do sedaj zagotavljal obstoj zdravstvenega doma in organizirano zdravstveno oskrbo študentk in študentov. Besedilo so spremenili tako, da zdravstveno oskrbo študentov zakon nalaga ostalim zdravstvenim domovom v krajih, kjer prebiva večje število študentov, vendar jih k temu ne obvezuje. Citiramo: “Na območju, kjer študenti obiskujejo visokošolske zavode, lahko zdravstveni dom izvaja tudi zdravstveno varstvo za študente … “. Na te spremembe so se že ostro odzvale študentske strukture in študentska društva. Bolj podrobno o tej zadevi pa v petkovi ediciji oddaje Kaj pa univerza.

V Kopru pa je bila ustanovljena prva podružnica moskovske Državne univerze M. V. Lomonosova. To je rezultat dolgih pogovorov in pogajanj med rusko univerzo in Univerzo na Primorskem. Oziroma če smo bolj natančni, gre za triletno sodelovanje med primorsko Fakulteto za management in Moskovsko šolo ekonomike, ki je članica prej omenjene univerze v Moskvi. Fakulteti sta avtorici skupnega izobraževanja za boljše gospodarsko sodelovanje med državama, Koper pa naj bi s tem postal stičišče med Evropo in Rusijo na področju znanstvenoraziskovalnega in gospodarskega sodelovanja.

Preselimo se v Veliko Britanijo. Britanska akademija za družboslovne vede in humanistiko je v torek, 14. novembra, objavila poročilo, v katerem prevprašuje negotov položaj uslužbencev iz Evropske unije. Evropski akademiki bodo morda morali zapustiti svoja delovna mesta na britanskih univerzah. Predvsem so to univerze na Severnem Irskem, v večini gre za ekonomiste ter predavatelje in raziskovalce, ki poučujejo in preučujejo moderne jezike. S tem bi Velika Britanija izgubila do štirideset tisoč akademikov. Poročilo opozarja na pomembnost vseh teh zaposlenih, saj pomembno prispevajo k uspešnosti britanskih univerz - status vodilnih v svetu bi bil zato lahko izgubljen. Zato Britanska akademija opozarja vlado, da mora med teme pogajanj vključiti tudi prihodnost evropskih akademikov, ki so do zdaj delovali na britanskih univerzah.

Težave na otoku pa se ne končajo z brexitom. Laburisti so prejšnjo sredo, 15. novembra, sklicali protest vseh študentk in študentov. Nasprotovali so namreč novemu vladnemu proračunu. Ta še dodatno znižuje predvideno vsoto denarja, namenjenega izobraževalnemu sektorju, obenem pa zvišuje zgornjo mejo šolnin, ki znaša že dobrih devet tisoč funtov. Študentje v Združenem kraljestvu že nekaj let protestirajo proti plačljivemu terciarnemu izobraževanju in vedno znova zahtevajo brezplačno izobraževanje. Menijo, da se to lahko financira preko progresivnih davkov. Ministrstvo za izobraževanje pa odgovarja, da so vsem študentom na voljo posojila, namenjena terciarnemu izobraževanju. A če bo Velika Britanija nadaljevala s tako prakso, se bodo nadaljevale tudi strahovitosti, kot je denimo ta, da najmanj premožni študentje zaključijo študij z dolgom petdeset tisoč funtov.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Trenutno v Cankarjevem domu poteka 33. Slovenski knjižni sejem. V sklopu sejma bo potekalo več predavanj, na katerih bodo premlevali Hegla, premišljevali o oktobrski revoluciji, razmišljali o palestinsko-izraelskih odnosih ter se spraševali, kako je Jaka Racman postal fašist.

Za konec pa vas še enkrat, ne prvič in vsekakor ne zadnjič, vabimo na petkovo vsemetelkovsko punk fešto! Od 20. ure naprej, zaključek pa je odvisen od višje sile.