Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je med 31 slovenskimi osnovnimi šolami izbral letošnjo zmagovalko za naziv najbolj kulturne šole. To je postala Osnovna šola Boštanj. Kljub majhnosti šola učenkam in učencem med letom ponuja raznolike kulturne dejavnosti, kot so lutkarska, gledališka in filmska, glasbena in plesna, likovna in literarna dejavnost ter spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. 

Učenke in učenci so s tovrstnimi aktivnostmi vključeni v več državnih in mednarodnih projektov, udeležujejo pa se tudi srečanj in tekmovanj na različnih ravneh, od območnih do mednarodnih. Pri razvoju jim koristi povezovanje z lokalnimi kulturnimi ustanovami in društvi, s katerimi redno sodelujejo pri snovanju in pripravi kulturnih programov za različne prireditve. Šola skrbi tudi za usposabljanje mentoric in mentorjev, ki nadgrajujejo svoje znanje in s tem otrokom omogočajo prepletanje različnih inovativnih in kreativnih pristopov do dejavnosti.

Sklad s projektom Kulturna šola stremi k spodbujanju kulturne vzgoje v osnovni šoli in krepitvi ustvarjalnosti mladih na različnih umetnostnih področjih. Vsako leto pripravi več kot 1000 različnih prireditev za otroke in mladino. 

Osnovnošolke in osnovnošolci so v vzgojno-izobraževalni proces že dodobra zakorakali, študentke in študenti pa imamo še slab teden, da uredimo vse potrebno za novo študijsko leto. 

Digitalizacija nam lajša življenje. Dostop do bonov za subvencionirano prehrano bo tako letos študentkam in študentom omogočen brez fizičnega obiska pristopne točke, saj ima sistem subvencionirane študentske prehrane dostop do evidence spletnega portala z visokošolske zavode eVŠ. Po spletu pa bo od letos možno pridobiti tudi subvencionirano vozovnico. Vloga je na voljo na spletni strani eUprave, vlagateljica ali vlagatelj pa za oddajo potrebuje e-identiteto, ki jo lahko uredi na katerikoli upravni enoti.

Univerza na Primorskem in Univerza v Mariboru s prihajajočim študijskim letom uvajata nove programe. Primorska univerza uvaja tri: univerzitetni program fizioterapije, visokošolski program sredozemsko kmetijstvo ter magistrski program podatkovna znanost. Obenem obnavlja tudi nekdanjo srednjo tehniško šolo, s čimer bo rešila prostorsko stisko Fakultete za management in Pedagoške fakultete, pa tudi objekt v izolskih Livadah, kjer bosta potekala pedagoški in raziskovalni proces. 

Mariborska univerza je razpisala nov program Krizni management VS na Fakulteti za organizacijske vede, izvajati pa bodo začeli še kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti programov 1. in 2. stopnje. Prijava na učne enote s področja športne dejavnosti, informacijske pismenosti in priprav na uspešne prijave za raziskovalne projekte bo potekala med vpisom v višji letnik.

Univerza v Ljubljani se z reševanjem problematike prostorske stiske pridružuje Primorski. Na Aškerčevi se nadaljuje gradnja objekta za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, ki bi naj bila vseljiva konec leta 2020, AGRFT-jevci pa se že od lani izobražujejo v prostorih na Trubarjevi. Akademija za glasbo bo po rekonstrukciji Kazine tam pridobila nove prostore, v tem letu pa naj bi se zaključil še arhitekturni natečaj za nove prostore fakultet za strojništvo in farmacijo na Viču, ki bosta predvideno zgrajeni do leta 2024.

Maja je Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prestal prvo javno obravnavo, predlog novele Zakona o visokem šolstvu pa trenutno usklajuje delovna skupina MIZŠ-ja. Končno besedilo bi lahko bilo usklajeno do konca leta 2019. 

Študentska organizacija Slovenije (krajše ŠOS) namerava do 2020 urediti evidenco študentskega dela, ki bo beležila delovne izkušnje študentk in študentov. Temu pridano je v parlamentarnem postopku še vedno zakonski predlog Levice, ki želi minimalno urno postavko dvigniti s 4,13 na 4,99 evra neto, študentke in študenti pa bi dodatek dobili tudi za nočno in nedeljsko delo ter delo za praznike. 

Še nekaj o študentskem denarju. Državni zbor je včeraj z 81 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo Zakona o skupnosti študentov, s katero bi zaustavili nepregledno porabo študentskega denarja. Novela omogoča nadzor računskega sodišča nad poslovanjem študentskih organizacij, ki jih zavezuje k oddaji javnih naročil in plače študentskih funkcionarjev omejuje na dvakratni znesek povprečne bruto plače. Mnenje poslanskih skupin je sicer, kot poroča STA, slikovito povzel poslanec Rajić: "Smo za študentske bone, ne pa za študentske barone."

Prav tako včeraj, 24. septembra, sta minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (krajše Sviz) Jelka Velički podpisala dogovor o ureditvi položaja mobilnih učiteljev, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč, o čemer smo govorili tudi v ponedeljkovem Komentarju v oddaji Pod katedrom. Z dogovorom se je uredila izenačitev plačil prevozov učiteljev, vendar kadra mobilnih učiteljic in učiteljev za dodatno strokovno pomoč v šolah in zavodih še vedno primanjkuje. Pikalo je za 15. oktober napovedal imenovanje projektne skupine, ki bo pripravila akcijski načrt s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi za reševanje problematike.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri, 26. septembra, bo ob 13. uri na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli otvorjena razstava Matematika in fizika v sliki - osrednji dogodek ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani. Kot je zapisano na spletni strani fakultete, “razstavljene slike grafično prikazujejo motive področij matematike in fizike; odkrivanje narave je skozi znanstvenoraziskovalne procese prikazano kot iskanje estetskih teženj očem skritega sveta”.

V petek, 27. septembra, ob 11.55 Mladi za podnebno pravičnost ponovno organizirajo Podnebni štrajk po celi Sloveniji. S tem se pridružujejo globalnemu gibanju za zeleno in pravično prihodnost. Več informacij o poteku protestov, njihovih lokacijah in dogodkih pred protesti lahko dobite na Facebookovi strani Mladi za podnebno pravičnost, na spletni strani Mladi za podnebno pravičnost ali po elektronski pošti na naslovu @email.

Henri Matisse, Music, 1910