Danes bomo govorili o študentskih protestih 20. stoletja in tudi o nekaterih bolj svežih, ki so potekali v preteklih tednih. Poleg tega, da letos obeležujemo 50. obletnico študentskih demonstracij, ki so pri nas potekale v študentskem naselju v Rožni dolini, se bliža svetovni dan študentov. Ta se obeležuje 17. novembra v spomin študentom praške univerze, od koder so nacisti leta 1939 izgnali več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča. Svetovni dan študentov sovpada tudi z dnem, na katerega grški študentje obeležujejo začetek upora proti sedemletni diktaturi, ki je v Grčiji nastopila leta 1967 z državnim udarom. Leto pred koncem diktature, 17. novembra leta 1974, so se nad uporniške študente atenske politehnike zgrnili vojaški napadi, katerih število žrtev še danes ni znano. Nenazadnje pa se je na ta dan začela tako imenovana “žametna revolucija” na Češkoslovaškem, ki je pripeljala do padca tamkajšnje komunistične oblasti.

Ob svetovnem dnevu študentov je Študentska organizacija Slovenije organizirala obeležitveni shod z naslovom Sanje oziroma Sranje študentov, napovedan za 20. november ob treh popoldne v Rožni dolini. Izdala je tudi nabor zahtev, ki jih v imenu študentov postavljajo v letu 2018, in jih primerjala z zahtevami študentov iz leta 1968. V obeh naborih zahtev je izpostavljen socioekonomski položaj tako študentov kot dijakov v Sloveniji, za katerega se kot rešitev poudarjajo višje in dostopnejše štipendije in druge subvencije. Zahtevam s 50-letnim časovnim razmikom je v splošnem skupnih 11 od 12 točk, ki zadevajo tudi študentsko vlogo v samoupravi univerze, nizke plače pedagoških delavk in delavcev ter zdravstveno oskrbo študentov. Skupna značilnost obeh naborov zahtev je tudi ta, da po večini ne dosegajo ravni konkretnih predlogov, z izjemo nekaterih točk, ki jih je Študentska organizacija Slovenije konkretizirala. To velja na primer za točko o zdravstveni oskrbi študentov, saj za razliko od leta 1968 zdaj deluje Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, ki so ga ravno novembra lani študentje branili pred ukinitvijo.

S teme posodobitve študentskih zahtev se selimo na posodobitve tehnološke pismenosti pri osnovnošolski mladini. Digitalno opismenjevanje v slovenskem prostoru vstopa skozi zasebno sfero, o čemer priča naslednji primer. Včeraj je namreč potekala uvodna ura Digital School BTC city, že druga izpostava franšize, ki nudi tečaje za mlade, stare med 7 in 15 let. Poleg splošne digitalne pismenosti je namen digitalne šole tudi mlade ozaveščati o varstvu pred zlorabo na internetu. Njen ustanovitelj Matija Torlak je med drugim povedal, da je v otroke treba “investirati, da bodo ustrezno pripravljeni na robotizacijo in umetno inteligenco ter delovna mesta prihodnosti”.

Tujina

Z naslednjo novico se vračamo k protestniškemu duhu, ki je konec oktobra v Grčiji izbruhnil med študenti in predavatelji v luči napovedanih sprememb trenutno univerzalnih meril za vstop na univerzo ter varčevalnih ukrepov v izobraževalnem sistemu. 22. oktobra se je večja skupina študentov prebila skozi varnostnike in na silo odprla zaklenjena vrata na grškem ministrstvu za izobraževanje. Tam so se zbrali v pisarni ministra in od njega zahtevali umik omenjenih reform, za katere pravijo, da bodo uničile pogoje za kritično misel na univerzah. Nato so študenti 29. oktobra protestirali v centru Aten in vodili shod do parlamenta. Spopadli so se s policijo in uporabili kamne, svetilne rakete in molotovke. Pohod na ministrstvo se je 9. novembra ponovil, tokrat so se študentom pridružili učitelji,  katerih sindikat opozarja na pomanjkanje kadrov. Zahteva namreč 25 000 novih zaposlitev in nasploh stabilnejša delovna mesta.

V Združenem kraljestvu se bojujejo proti združenim silam radikaliziranih terorističnih groženj, in sicer s programom štirih P-jev: Prevent, Pursue, Protect, and Prepare. Oziroma prepreči, sledi, zavaruj in pripravi. Od omenjenih štirih je največ pozornosti v javnosti dobil prvi, torej preprečevanje. Gre za preprečevanje radikalizacije s pomočjo prijav sumljivih dejavnosti, ki so jih javne ustanove, tudi šole, dolžne poslati policiji, če takšne dejavnosti opazijo. Posebej močen odziv prihaja s strani nekaterih zaposlenih in študentov na univerzah, ki program vidijo kot škodljiv za akademsko svobodo. O tem priča nedavni primer na Univerzi v Readingu, kjer je univerza sama spis z naslovom Naša morala: etika revolucije profesorja Normana Gerasa označila kot potencialno radikalizirajoče gradivo. Univerza študentom svetuje, da besedila ne puščajo na krajih, kjer bi ga lahko videl kdo, ki bi bil dojemljiv za bojda ekstremistična sporočila v besedilu. V spisu se Geras namreč ukvarja z nasiljem in njegovo upravičenostjo v luči hude nepravičnosti.

V Kolumbiji poročajo o nasilnem zatrtju nacionalnega protesta, v katerem so se združili centralni sindikat delavcev, sindikat učiteljev, študentsko gibanje, zagovorniki zvišanja pokojnin in delavci v prevozništvu. Glavna zahteva shoda, ki je potekal v četrtek, 8. novembra, je zvišanje državnih sredstev za izobraževanje, vključno z drugimi podhranjenimi javnimi podsektorji. Medtem ko so protestniki, med njimi tudi starejši in otroci, v znak nenasilja dvignili roke, je nanje začela streljati policija. Kolumbijski minister za obrambo je že dejal, da bi prepovedal proteste, ki niso najavljeni policiji, proti njim pa je pripravljen uvesti sankcije. Točneje, minister Botero namerava predlagati uvedbo do 50 let dolge zaporne kazni za napad na državne varnostne sile.

Študentski obvestilnik

Radio Študent v naslednjih tednih načrtuje organizacijo treh okroglih miz pod krovnim naslovom Maj '68. Prva okrogla miza se bo odvijala že naslednji teden, v četrtek, 22. novembra, v prostorih študentskega Kampusa v Ljubljani.  Tema prve okrogle mize je maj ‘68 in študentsko samoorganiziranje. Na prvi okrogli mizi se bosta z moderatorjem Tomažem Kekom pogovarjala Ciril Baškovič in Miha Novak.

Ta teden poteka Filozofski maraton v organizaciji Študentskega filozofskega društva, in sicer na temo revolucije kot po eni strani prelomnega dogodka in po drugi strani krožnosti. Predavanja v okviru maratona potekajo še do petka v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Danes lahko še célo popoldne pa do večera poslušate predavanja profesorjev in študentov, nakar se ob koncu obeta druženje v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Več o temah predavanj na Filozofskem maratonu nam pove soorganizatorica, Nesa Vrečer:

IZJAVA

Nadaljuje se cikel dogodkov Pedagoškega inštituta, Pi pogovori. Danes ob sedmih zvečer bo v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o tem, kako izobraževalni sistem reproducira že obstoječe socialne razlike. Govorci bodo slovenski izobraževalni sistem obravnavali z ozirom na estonskega, saj je ta prvi v Evropi v zagotavljanju pravičnosti preko izobraževanja.

V nastajanju je nova študentska slavistična revija Perun, ki jo urejajo študenti Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Vabljeni, da do konca decembra oddate literarne prispevke v kateremkoli slovanskem jeziku, in sicer članke, povzetke nalog, intervjuje, recenzije, prevode, poročila o dogodkih in potopise. Uredniki revije Perun vam želijo, da vas pri pisanju navdihne slovanski bog strele in groma!

V Trubarjevi Hiši literature bo jutri, v četrtek zvečer, potekalo predvajanje kratkega filma Katarine Jazbec. Več o dogodku pove ustvarjalka:

IZJAVA

Današnjih Akademskih 50, prav tako krvavih kot pred 50-imi leti, je napisala Hana.