Današnje novice začenjamo na pojenjajočem okupiranem območju Gaze. Dva milijona Palestincev, ki živijo v Gazi, je vsakodnevno soočenih z odtegovanjem za življenje pomembnih energetskih virov. V zadnjih letih je izraelski okupator zmanjšal dobavo električne energije na 3 do 4 ure dnevno, kar otežuje ne le vsakdanjega življenja Palestincev, ki živijo v Gazi, ampak tudi delovanje bolnic, tovarn in šol.

Kljub oteženemu delovanju pa Univerza v Gazi še vedno obratuje. Tamkajšnji študentje inženirstva se ukvarjajo s projektom, ki bi pomagal pri dobavi električne energije za področje Gaze. Njihova ideja je, da bi ustvarjali električno energijo s pomočjo energije morskih valov. Študentje se ob pomanjkanju elektrike soočajo še s pomanjkanjem surovin in orodij, ki jih izdelujejo in predelujejo kar sami iz odrabljenih delov strojev. Pred časom so študentje inženirstva z iste univerze zaradi pomanjkanja goriv izdelali avtomobile na sončno energijo.

Ostajamo na tujem, v Združenih državah Amerike, kjer se oblasti proti ponovnim strelskim pokolom v šolah bojujejo nenadkriljivo počasi, neuspešno in nezainteresirano. Včeraj je sekretarka za izobraževanje, Betsy DeVos, zakonodajalce obvestila, da se Komisija Bele hiše za varnost v šolah ne bo osredotočala na vlogo strelskega orožja v šolskih strelskih pokolih. Na seji je DeVos o tematiki varnosti v šolah spraševal senator Patrick Leahy, ki ga je zanimalo, kaj bo v fokusu raziskave o strelskem nasilju. Kot logično nadaljevanje dosedanjih razmišljanj in ravnanj je sekretarka odgovorila, da se bodo bolj kot nevarnostim orožja posvetili problematiki video iger. Senator Leahy je nadaljeval z vprašanji o tem, kako primerna se sekretarki zdi splošna dostopnost orožja, ki omogoča nakup orožja že osemnajstletnikom. DeVos se glede dostopnosti ponovno ni jasno opredelila. Je pa zelo zaskrbljena glede video iger.

Dobre novice tokrat prihajajo s Škotske, kjer so se oblasti odločile razširiti brezplačno šolsko vzgojo in varstvo. Škotska vlada je že februarja sporočila, da bodo kar podvojili finančni zalogaj, namenjen prosto dostopni predšolski vzgoji. Podvojitev financiranja pomeni, da se bo upravičenost tri- do štiriletnikov do vrtca povišala s 600 ur letno na 1140 ur letno. Do enakega števila brezplačnih ur predšolske vzgoje bodo upravičeni tudi otroci, katerih starši prejemajo nadomestilo za brezposelnost ali pa je družina upravičena do subvencije za brezplačno šolsko prehrano.

V Italiji pa se politiki do družin obeta drugačna prihodnost. Novoizvoljeni minister za družine Lorenzo Fontana namreč ne priznava družin istospolnih partnerjev. Fontana, ponosen katoličan, ne skriva svojih konservativnih stališč okrog tega, kaj in kdo družino predstavlja. Po njegovem mnenju je družina samo skupina, kjer ima otrok raznospolna starša, torej mater in očeta. Fontana poudarja, da mavrične družine v tem trenutku pravno ne obstajajo. Stališče je težavno, ker obstoječim istospolnim družinam formalnopravno in vsakodnevno nakoplje precej težav in omejitev, vprašanje pa je tudi, kaj stališče o troedini skupnosti mame, ata in otroka pomeni za druge, v navednicah, nenormalne družine. Kaj pa starši samohranilci?

V domačih novicah! Nekaj presenetljivega in dobrodošlega s strani Fakultete za družbene vede. FDV je v sodelovanju s Pedagoško fakulteto univerze v Ljubljani odprla strokovno psihosocialno svetovalnico za študentke in študente. V svetovalnici so na voljo vsakomur, ki ima zgolj vsakdanja vprašanja ali pa stiske, težave pri soočanju s preteklimi izkušnjami, želje po razmisleku o nadaljnjih korakih in tako dalje.

V psihološki svetovalnici deluje skupina usposobljenih strokovnjakov, ki jo sestavljajo Jana Rapuš Pavel, Andreja Grobelšek, Tatjana Verbnik Dobnikar, Simon Prosen, Anja Gruden in  Tomaž Vec. Študentje s težavami ali potrebo po poštenem, strokovno podprtem pogovoru se lahko v svetovalnici oglasite vsak torek in četrtek med prvo in tretjo uro popoldne v predavalnici 405 na Fakulteti za družbene vede.

Na Univerzi v Mariboru bo v naslednjih dneh ponovno živahno. V drugem krogu volitev se bosta za položaj rektorja univerze namreč pomerila dva kandidata - Zdravko Kačič in Žan Jan Oplotnik. Na slabo obiskanih volitvah, ki se jih je udeležilo le 13 % vseh volilnih upravičencev, ni nobeden od kandidatov prejel zadostne podpore za izvolitev. Največ podpore, malo več kot 25 %, je prejel Kačič, Oplotnik okrog 19 %, Niko Samec 9 % in Jernej Turk 8 % glasov. Ker je za zmago potrebna absolutna večina, bodo volitve ponavljali 13. junija. Tokratne volitve so prve po spremembi sistema, ki se je zgodila lani, ko so volilni upravičenci poleg pedagoških delavcev in dela študentov po novem postali prav vsi študentje Univerze v Mariboru. Na včerajšnjih volitvah je imelo možnost glas oddati 15.000 ljudi, kar je desetkrat več kot običajno.

Obetajo se spremembe programa Erasmus. Evropska komisija v naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021-2027 predlaga dvakrat več sredstev za programe Erasmus, kar 30 milijard evrov. Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics [NAVRAČIČ] je o tem povedal: „Zelo sem ponosen, da je Komisija predlagala podvojitev proračuna za program Erasmus. To je daleč največje povečanje sredstev za kateri koli program v predlaganem proračunu EU. Biti moramo drzni. Ta program bo podpiral velike ambicije, ki jih imamo v zvezi s krepitvijo vloge mladih, oblikovanjem evropskega izobraževalnega prostora in spodbujanjem evropske identitete. Pozivam države članice in Evropski parlament, naj nas podprejo in zagotovijo, da bomo lahko našim državljanom ustvarili najboljšo prihodnost.”

Današnje novice je nabrala Zala