V ponedeljek se je druga obravnava predloga, s katerim bi minister Pikalo začel izvajati ustavno določbo o večjem financiranju zasebnih osnovnih šol, zaključila s potrditvijo predloga. Pri tem je minister spet poudaril, da: ”Ne gre za kakršenkoli boj zoper zasebno, pač pa gre za boj za javno. Gre za to, da se izpostavi pomen javnega šolstva, ki je temelj te nacije. Zasebno šolstvo je dobrodošla obogatitev, medtem ko je javni sistem šolstva ključni temelj.”

Konec junija so Slavko Gaber, Pavel Zgaga, Lucija Čok in Igor Lukšič objavili izjavo z naslovom Odprto pismo nekdanjih ministrov za šolstvo, v katerem so podprli predlog ministra Pikala za spremembe Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Strinjajo se namreč s prizadevanjem ministra, da v luči ustavne odločitve, ki gre v prid zasebnemu šolstvu, ohrani kakovost javnega šolstva, še posebej v luči rezov v financiranje javnega šolstva. Opozarjajo pa, da če bi danes brez posebej utemeljenega razloga ali posebnih novih okoliščin razmerje med javnim in zasebnim postavili na glavo, bi to nujno vodilo v postopno slabitev javnega šolstva, slabšanje njegove kakovosti in na koncu tudi izrazitejše socialno razslojevanje.

Poleg tega so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije v javni izjavi konec junija zapisali, da: “Če bi želeli spremeniti koncept izobraževanja v naši državi in izenačiti položaj zasebnih z javnimi šolami, za kar po prepričanju SVIZ ni nobenih verodostojnih razlogov, SVIZ predlaga, da se o tem ključnem vprašanju za našo prihodnost na referendumu povpraša državljanke in državljane.”

Na tem mestu se spomnimo na razmisleke, ki sta jih v odzivu na odločitev ustavnega sodišča leta 2016 zbrala Marjan Šimenc in Veronika Tašner. Zbornik, naslovljen Komu je na poti kakovostno javno šolstvo?, je pred tremi leti opozarjal na mogoče posledice ustavne odločbe, med katere sodi tok financ iz javnega v zasebno, dvojno financiranje zasebnih šol in slabša kakovost javnih šol, vse od tega pa je v nasprotju z ustavnim določilom, da je Slovenija socialna država. Navedli so tudi primer vzpona zasebnega šolstva na Švedskem, ki je nekaterim lastnikom lahko prinašal velike dobičke, nekatere šole pa so propadle in učence sredi leta pustile brez pouka. Sledila je večja segregacija učencev in slabšanje dosežkov v mednarodnih primerjavah znanja.

Prejšnji četrtek je na drugi obravnavi bil sprejet predlog spremembe Zakona o skupnosti študentov, ki bi Študentsko organizacijo Slovenije opredelila kot osebo javnega prava. Kot pojasni Franc Breznik, poslanec Slovenske demokratske stranke, ki je predlog tokrat vložila, se bo ŠOS s tem zavezalo k upoštevanju zakonodaje, ki velja za javne organe: izjava.

Med navzočimi se je na obravnavi oglasil tudi predsednik SVIZ-a Branimir Štrukelj, ki je izpostavil morebitne prednosti, ki jih ŠOS lahko pričakuje kot oseba javnega prava: izjava.

Ob veseli novici pa je vredno opomniti poslušalce in poslušalke, da sama zavezanost k zakonodaji še ne pomeni njenega upoštevanja. Tudi delodajalci bi marsikaterega od vas, ki delate preko študentske napotnice v prikritem delovnem razmerju, morali po zakonu zaposliti, pa vas pač ne, ker jih nihče ne nadzoruje in kaznuje. Skratka, državni zbor je razglasil svoj vinceremo, mi pa pravimo, videt čemo!

V SVIZ-u so prejšnji četrtek predstavili svoje zahteve v luči aktualnih koalicijskih pogovorov o pripravi proračunov za prihodnji dve leti ter priprave novega zakona o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V izjavi za javnost SVIZ zahteva jasno zagotovilo vlade, njenega predsednika in finančnega ministra, da bodo uresničili koalicijsko pogodbo v delu, kjer je določeno oziroma obljubljeno poviševanje sredstev za znanost s trenutnih 0,4 odstotka na en odstotek BDP v naslednjih treh letih. Da do tega pride, si prizadeva tudi SVIZ-ov predstavnik v skupini, ki pripravlja novelo omenjenega zakona.

V pregledu preteklega šolskega leta smo prejšnji petek med drugim poročali o okvirnih rezultatih nacionalnega preverjanja znanja oziroma NPZ, ki so tokrat nižji od pričakovanj. Tako šestošolci kot devetošolci so pri slovenščini dosegli nekaj manj kot 50 odstotkov vseh možnih točk, pri angleščini in matematiki pa nekaj več. Malo bolje so se na NPZ-jih iz slovenščine odrezali učenci in učenke programa z nižjim izobraževalnim standardom, saj so šestošolci v povprečju dosegli 50 odstotkov točk, devetošolci pa 64 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom so učenci pri NPZ v povprečju dosegli nekoliko nižje odstotke kot lani, a primerjava med posameznimi leti ni mogoča, saj naloge nikoli niso iste.

Počasi se sproščajo varčevalni ukrepi, ki so zajeli tudi financiranje študentske prehrane, konec junija je to rezultiralo v dodatnih šestih centih, ki jih država da zraven, ko si privoščite kosilo. Toda v ŠOS so opozorili, da bi cilj moral biti odpraviti omejitve, da se študentskih bonov po deveti zvečer ter cel mesec med petnajstim julijem in petnajstim avgustom ne sme koristiti. Dodajajo, da je trenutno v zakonodajnem procesu predlog sprememb zakonodaje, s katerim ministrstvo za delo predlaga manj pogosto usklajevanje transferjev, tudi subvencij študentske prehrane in štipendij. Namesto dvakrat letno bi se izračunanim življenjskim stroškom višina transferjev prilagodila zgolj enkrat. To pomeni, da bi država privarčevala 156 tisoč evrov v naslednjih dveh letih pri prehrani in 1,4 milijone evrov pri štipendijah.

TUJINA

Za kratek čas se še ustavimo v Aljaski, kjer se je javno visoko šolstvo znašlo v negotovem položaju, potem ko so utrpeli odvzem 40 odstotkov financiranja iz javnega proračuna. Posledice bodo zajemale zamrznitev zaposlovanja, potovanja in obnavljanja pogodb. Guverner Aljaske Mike Dunleavy namerava prihranek 135 milijonov dolarjev premestiti v posebni sklad, ki je sicer bil ustanovljen za hrambo deleža dobičkov od izvoza nafte za prihodnje generacije prebivalcev Aljaske. Toda sredstva iz tega sklada so že v preteklosti bila porabljena za vprašljive namene, zaradi česar si prebivalci želijo manj neposrednega političnega dostopa do sklada.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Skupina Akademski kolegij študentom vabi na deseto skupščino, ki se začne danes ob sedmih zvečer v Avtonomni tovarni Rog. Na včerajšnji Poletni šoli sociologije, ki jo organizira Socioklub na Fakulteti za družbene vede, je Marija Glavaš iz Akademskega kolegija pojasnila, da Študentski domovi Ljubljana oziroma ŠDL nimajo financ za nadaljevanje svoje dejavnosti v tem domu. Izjava.

Niti od ministrstva za šolstvo niso dobili spodbudnega odgovora. Izjava.

Kot pojasni Glavaš, ima Mestna občina Ljubljana namen iz Akademskega kolegija narediti kulturni center, podobno kot to velja za njene načrte z Avtonomno tovarno Rog. Zato skupščino danes prirejajo na dvorišču Avtonomne tovarne Rog, da bi izpostavili dejstvo, da bijejo skupni boj.

Svetovni slovenski kongres vabi na Peto konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala ta petek, petega julija, na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Na konferenci se bodo posvetili vprašanju, kako motivirati mlade raziskovalce in študente, da se vrnejo v Slovenijo, primerjali študij v Sloveniji in po svetu ter predstavili mlade raziskovalce z različnih koncev. Kotizacije za dogodek ni, so pa obvezne prijave.

Od jutri naprej si bo v Galeriji Kresija mogoče ogledati dokumentarno razstavo z naslovom Okupirana Ljubljana: mesto ob meji. Slovensko ozemlje so leta 1941 v času druge svetovne okupirali in razdelili Nemci, Italijani, Madžari ter Hrvati. Razkosanje je vodilo v vzpostavitev štirih okupacijskih režimov ter meja med njimi. Razstava je del projekta, ki predstavlja vlogo okupacijskih meja v raznarodovalni politiki v življenju slovenskega prebivalstva in bo na ogledu do 14. julija.

Državnemu zboru je skeptično zaploskala Hana R.