Izselitvenih 15

Kljub prvotni odločitvi o ukinitvi brezplačne vozovnice za integriran javni potniški promet, krajše vozovnice IJPP, za julij in avgust, je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pred dnevi sporočil, da so s prevozniki vseeno dosegli dogovor. Tako bo za dijake in študente, ki so kupili junijsko mesečno, polletno oziroma letno vozovnico, tudi letos omogočeno njeno brezplačno podaljšanje za ta poletna meseca.

V pričakovanju drugega vala epidemije covida-19 je ŠOS 2. julija na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovila tri predloge ukrepov, ki bi omilili posledice pandemije na področju štipendiranja ter subvencioniranja študentske prehrane. Veliko štipendistov namreč zaradi okrnjenega študijskega procesa in težje dostopnih mentorjev ter fakultetnega osebja zadnjega letnika ne bo uspelo zaključiti pravočasno, torej do 30. septembra. To pa pomeni tudi, da štipendisti takrat ne bodo več upravičeni do prejemanja štipendije in jo bodo dolžni vrniti za celoten čas trajanja izobraževalnega programa. Da bi se tovrstnim primerom izognili, ŠOS predlaga, da se štipendistom omogoči zaključek izobraževanja en mesec kasneje, torej do 31. oktobra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku. 

Prav tako zaradi koronarazmer obstaja možnost, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne bo izvedlo Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2021 in 2022. To pa pomeni, da bo ponudba v letu 2021 zelo borna, saj na ŠOS že zdaj opažajo prekinjanje pogodb s strani ponudnikov študentske prehrane. ŠOS zato poziva, naj bo poleg fizične mogoča tudi elektronska prijava na razpis. Zadnji predlog ŠOS pa zadeva skrajšanje omejitve koriščenja bonov z enega meseca na dva tedna, in sicer od 1. do vključno 15. avgusta. 

Še vedno ostaja v zraku vprašanje, kako se bo odvijal pouk v  naslednjem šolskem letu. Glede na različne možne epidemiološke situacije so na ministrstvu za izobraževanje pripravili štiri različne modele za njegovo izvajanje. Prvi, a malo verjeten model, predvideva popolnoma normalen potek, ekvivalenten temu pred epidemijo. Drugi dodaja določene varnostne omejitve, kot sta uporaba mask in vzdrževanje varnostne razdalje. Tega je predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan označil kot neživljenjskega, saj tovrstnih priporočil v praksi ni mogoče dosledno upoštevati. Naslednji model predvideva popolno zaprtje šol, pri čemer bi se vsi učenci izobraževali na daljavo, zadnji in najbolj verjetni model pa predvideva kombinacijo pouka na daljavo in v šolah. 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je izpostavil, da je vsaj za kombiniran model mogoče sklepati, da bo prinesel dodatne obremenitve za zaposlene, te pa se bodo stopnjevale tudi zaradi potencialno povečane stopnje obolevnosti in posledičnega povečanega števila odrejenih karanten. SVIZ je zato na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, že naslovil potrebo po ustreznem vrednotenju dodatnega dela in tveganj, ki so jih in jih še bodo sprejemali zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Pripravili so izhodišče za dogovor o vrednotenju dela v posebnih okoliščinah, v podporo tej zahtevi pa je sindikat med člani in drugimi zaposlenimi v vrtcih in šolah zbral kar 16.309 podpisov. 

MIZŠ se na dopise sindikata zaenkrat še ne odziva, kar SVIZ obsoja kot kršenje konvencije Mednarodne organizacije dela in Unescovih priporočil vladam o statusu učiteljev. Ta namreč izpostavljajo nujnost dialoga med šolsko oblastjo in učiteljskimi združenji. Na MIZŠ tega ne upoštevajo, saj so praktike, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne procese, izključili tudi iz načrtovanja poteka naslednjega šolskega leta.

MIZŠ je predlagalo spremembe in dopolnitve pravilnika o napredovanju zaposlenih v nazive. Predlog vključuje tudi spremembe, ki bi omejile možnosti napredovanja strokovnih delavk in delavcev v nazive. To pomeni, da pri napredovanju ne bi več upoštevali prispevkov na mednarodnih konferencah, omejeno pa bi bilo tudi upoštevanje prispevkov na državnih konferencah. Mentorstvo otrokom in učencem ter pomoč pri pripravi na nastope pa bosta k napredovanju pripomogla le, če bodo delavci s tem predstavljali vzgojno-izobraževalni zavod, iz katerega prihajajo. Ob tem MIZŠ ne predvideva nadomeščanja tovrstnih strokovnih del in nalog s kakšnimi drugimi, zaradi česar bodo možnosti napredovanja v nazive zelo omejene. Na sporne točke je že opozoril SVIZ ter MIZŠ pozval k spremembam. 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je izdalo poročilo o izvajanju študijske dejavnosti na daljavo v času epidemije, v katerem je evalviralo spopadanje visokošolskih zavodov z njenimi izzivi. Poročilo predstavlja dobro izhodišče za boljšo pripravljenost in kvaliteten učni proces v izrednih razmerah tudi v prihodnosti. V izogib različnim oblikam izključevanja skupin študentov bodo prilagoditve izvedli s pomočjo posebnih interventnih zakonov. Prav tako pa bodo finančno podprli digitalno opismenjevanje visokošolskih učiteljev ter razvoj digitalnih tehnologij in opreme.

Dekan Filozofske fakultete, profesor doktor Roman Kuhar, je v javnem pismu opozoril na nujnost ohranitve visokošolskega študijskega procesa v živo. Izpostavil je pomanjkanje pozornosti v javni in strokovni razpravi, ki bi se morali posvetiti iskanju ustreznih rešitev za izvedbo univerzitetnega izobraževanja. Po njegovem mnenju je selitev v spletno okolje okrepila razlike in neenakosti med študenti in študentkami, zmanjšala njihovo motiviranost, jih dodatno študijsko obremenila ter okrnila možnost dialoga.

Pozval je k nujnosti upoštevanja ugotovitev pedagoških, socioloških, psiholoških in na splošno humanističnih ter družboslovnih znanosti pri prihodnjem načrtovanju izobraževalnega procesa. Te bi poleg zdravstvene stroke pomagale iskati ustrezne nove modele izobraževanja, ki bi temeljili na neposrednem študijskem procesu. Meni, da bi morali v Sloveniji izkoristiti prednost javnega visokošolskega sistema, ki ni odvisen od šolnin. Ta namreč omogoča zagotavljanje kakovostnega študijskega procesa, ki ni primarno podvržen finančni logiki.

Usoda študentov v študentskem domu v Baragovem semenišču  je še vedno negotova. Za njegovo prenovo se MIZŠ ni odločilo, saj bi bila prenova objekta, ki je hkrati tudi kulturni spomenik, zelo zahteven investicijski projekt. Strošek prenove prostorov za potrebe študentskih namestitev bi bil torej previsok in neracionalen, zato bodo rešitev iskali v novogradnji. Mestna občina načrtuje obsežno prenovo Baragovega semenišča, v katerem naj bi v prihodnje uredili stanovanja za mlade družine. 

Negotova pa je tudi usoda prostorov v Križankah, v katerih deluje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Ta naj bi zaradi prostorske stiske uporabljala več prostorov, kot jih ima v lasti, zato jo je župan Zoran Janković pozval k njihovi izpraznitvi. Na MIZŠ bi radi nadaljevali pogovore z občino in poskušali poiskati najboljšo možno rešitev za obe strani.

Sicer pa namerava ministrstvo prostorsko stisko srednje šole reševati tudi z novogradnjo ob Roški cesti. V njej bi nove prostore dobili ljubljanska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana ter študentski dom. Za zdaj je načrt sicer še v pripravljalni fazi, zato do sprememb v kratkem še ne bo prišlo. 

V Beogradu vztrajno narašča število okužb in smrti zaradi bolezni covid-19. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zato predstavil nove, strožje ukrepe, ki veljajo za Beograd. Ti vključujejo tudi zaprtje študentskih domov, kar je zelo razjezilo tamkajšnje študente ter jih pognalo na ulice. Napovedali so tudi nove proteste, če ne bodo dosegli dogovora, izrazili pa so tudi zahteve po dodatnih izpitnih rokih, brezplačnem testiranju za koronavirus ter ukinitev šolnin za prihodnje leto za študente samoplačnike. Študenti od vlade pričakujejo odgovor v roku treh dni.

Več o situaciji pove beograjski študent, ki je za Radio Študent podal izjavo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

ŠOS je skupaj s fundacijo Študentski tolar in ostalimi organizacijskimi oblikami pripravila razpis za dodelitev denarne pomoči študentom. 

Če vas zanima, kako najti strokovno delo v vzgojno-izobraževalni ustanovi brez strokovnega izpita ali  kakšni so pogoji in zahteve za strokovni izpit, se lahko udeležite brezplačne spletne delavnice. Nanjo se lahko prijavite na spletni strani Kariernih centrov Univerze v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani organizira različne priložnostne poletne šole, vezane na različne raziskovalne in druge projekte ali programe. Namenjene so osnovnošolcem, dodiplomskim in podiplomskim študentom ter raziskovalcem in profesorjem.

Novičke je nabrala Maša.

Uvajali sta jo Maruša in Hana R.