Ta teden so se pričeli maturitetni preizkusi in nacionalna preverjanja znanja - NPZ-ji. Slabih 7000 srednješolcev in slabih 40.000 osnovnošolcev je svoje spoprijemanje s polami pričelo s slovenščino. Želimo jim vso srečo, juhej, juhej.

Ta teden je svetlobo dneva ugledalo končno poročilo raziskave Slovenska mladina 2018/2019. V sklepu raziskave, ki jo bomo objavili na spletni strani, avtorji navajajo, da se je demografski delež mladih v Sloveniji ustalil: v naslednjih desetletjih bo delež mladih med 14 in 29 letom ostal okoli petnajstodstoten. Navaja pa raziskava tudi kvalitativne podatke. Mladi v Sloveniji so, citiramo, “pod vedno večjim stresom in so v primerjavi z vrstniki iz drugih držav jugovzhodne Evrope nesorazmerno nezadovoljni s svojim življenjem in fizičnim videzom. Te izsledke je mogoče razumeti kot posledico visoke stopnje individualizacije in izgube občutka za skupnost, pa tudi zaradi relativnega pomanjkanja optimizma glede prihodnosti svoje države.” Konec citata.

Hkrati raziskava opredeljuje tudi politična prepričanja mladih, predvsem v smislu odnosa do demokracije. Citiramo: “[l]eta 2018 so na primer avtoritarne težnje med mladimi v Sloveniji relativno šibke, se pa lahko okrepijo, če se ekonomska situacija (v primeru dviga brezposelnosti in neenakosti ali padca ekonomske blaginje) poslabša. Negativni vpliv ima lahko tudi nizko zanimanje za politiko, politična alienacija in indiferentnost slovenske mladine do delovanja demokracije.” Konec citata. Politična prihodnost slovenske mladine je, kot kaže, rdeča. Citiramo: “V tem kontekstu je treba opozoriti tudi na to, da mladi močno podpirajo družbene  reforme v smeri demokratičnega socializma, zlasti v smeri socialne in gospodarske varnosti ter večje enakosti za vse.” Konec citata.

Minister za izobraževanje, znanost in šport, Jernej Pikalo, je včeraj nagovoril občinstvo na posvetu Od minimalnih standardov k odličnosti v organizaciji ZRC SAZU in Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost. Minister meni, da je kvaliteta visokega šolstva ključna naloga njegovega resorja. Ostali komentatorji pa opozarjajo, da v kolikor ne pride do rešitve financiranja znanosti, nadpovprečni rezultati ne bodo več dolgo resničnost.

Pojdimo v tujino.

V Quebecu, francosko govorečem delu Kanade, je študentski časopis Montreal Campus naznanil, da bodo pričeli v svojih člankih kot nevtralno obliko uporabljati ženski slovnični spol . Zadnje čase odločitev sproža hude polemike in zelo ostro razpravo: kanadska policija obravnava med drugim tudi grožnje s smrtjo. Zdi pa se, da je iniciativa boja za enakost v jeziku čedalje bolj popularna širom sveta: še pred nedavnim smo podobno zgodbo spremljali na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Če izvzamemo šovinistične in seksistične komentatorje, ostaja srž razprave v vprašanju: Je jezik zrcalo družbe ali jo že ustvarja? Zgodovinsko so kanadski govorci francoščine bolj dojemljivi za lingvistični aktivizem kot sami Francozi. Tako se v Kanadi že dolga leta za poklice uporabljajo tudi ženske oblike besed, medtem ko je Francoska akademija podobno prakso dovolila šele februarja letos.

V zvezni državi Washington se približujejo brezplačni visokošolski izobrazbi. Pomnimo, Združene države Amerike so znane po dragi visokošolski izobrazbi, ki večino študentov sili v megalomanska posojila, ki jih v veliki meri nikdar niso sposobni odplačati. Čeprav imajo podobno politiko tudi druge zvezne države, sistem nikjer ne deluje kot brezpogojno brezplačno šolstvo, pač pa je bolj podoben sistemom kadrovskih štipendij. Washington torej orje ledino. Zanimivo pa je, da bodo brezplačno šolanje s svojimi sredstvi podprla tehnološka podjetja, med drugim giganti, kot sta Amazon in Microsoft. V kolikor bo program uspešen, obstaja velika verjetnost, da se ideja razširi po celotnih ZDA.

Ostajamo v ZDA. Na vzhodu države, na Univerzi Johns Hopkins, študentje protestirajo z zasedbo rektorata univerze. Protestirajo proti načrtom vodstva, da bi ustanovilo oboroženo policijsko enoto, ki bi patruljirala po kampusu. Glede na pretekla dejanja policijskih enot v zvezni državi Maryland, kjer se nahaja univerza, študente namreč skrbi, da bi prisotnost oborožene policije pomenila večjo nevarnost za temnopolte, pa tudi za študente s težavami v mentalnem zdravju. Prišlo je že do primerov, v katerih so bili študentje, ki se soočajo s psihotičnimi motnjami, ustreljeni, o policijskem nasilju nad temnopoltimi pa najverjetneje sploh ne gre izgubljati besed.

Na Univerzi v Iowi za vse študente uvajajo obvezno izobraževanje o preprečevanju samomorilnosti. V treh letih bodo za izobraževanje plačali okoli 100.000 ameriških dolarjev. Novica prihaja sočasno z novimi žalostnimi zgodbami iz Velike Britanije. Na Univerzi v Bristolu se že dalj časa soočajo s krizo mentalnega zdravja. Na dan je pricurljala novica, da študentka, ki je pred časom storila samomor, ni dobila primernih zdravil cel mesec, čeprav je bila prepoznana kot oseba z visoko stopnjo tveganja za samomor. Ponovno lahko identificiramo problem, ki se pojavlja na visokošolskih institucijah širom sveta in s katerim se marsikje šele zdaj prvič ukvarjajo.

- Danes ob 19.00 se bo v Akademskem kolegiju spet odvil dogodek Kje bomo pa jutri spali? Gre za posvet o stanovanjskih problemih mladih, predvsem študentov.

- Prav tako danes ob 19.00 se bodo v Trubarjevi hiši literature odvili PI pogovori: mesečne diskusije v organizaciji Pedagoškega inštituta.

- Jutri ob 18.00 se bo na Okoljskem centru na Trubarjevi 55 zgodil Dopolnilni okoljski pouk v organizaciji Mladih za podnebno pravičnost.

- Ne pozabimo, da jutri Radio Študent obeležuje prazničnih 50 let: ob 19.00 zaradi dežja v Kinu Šiška.

- V petek ob 10.00 bo na Fakulteti za družbene vede potekal pogovor med predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem in predsednikom Nemčije,  Frankom-Walterjem Steinmeierjem [frankom-valterjem štajnmajerjem].

- V soboto poteka 63. pohod Pot ob žici - po poti spominov in tovarištva.