Novele zakonov in stavkajoči v nizkem štartu

Novele zakonov in stavkajoči v nizkem štartu

Oddaja
18. 9. 2019 - 14.00

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj z angleško kratico OECD je objavila povzetek meritev tega, koliko posamezne članice države vlagajo v izobraževanje in kako je raven izobrazbe zvezana z drugimi dejavniki, kot so zaposlitev, dohodek in spol. Med letoma 2010 in 2016 je financiranje osnovnih in srednjih šol v Sloveniji padlo za 12 odstotkov, medtem ko se je število učencev povečalo za 3 odstotke. Nadpovprečno v Sloveniji financiramo predšolsko vzgojo, a od tega je delež javnih sredstev nekoliko manjši od povprečja OECD. V primerjavi z drugimi državami OECD je v Sloveniji zakonsko določena plača učiteljev na osnovnih in srednjih šolah enaka, medtem ko drugod učitelji na srednjih šolah zaslužijo med štiri in sedem odstotkov več kot na osnovnih šolah.

Potem ko je bila novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI, ki je med drugim govorila tudi o spremembah financiranja zasebnega šolstva, junija zavrnjena, je včeraj minister Pikalo na novinarski konferenci predstavil način, kako prehiteti ustavno določbo, po kateri naj bi ustavno sodišče namesto parlamenta odločalo o financiranju zasebnih šol. Na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport so se namreč odločili ustanoviti delovno skupino, v kateri bodo sedeli tako strokovna javnost kot tudi predstavniki parlamentarnih političnih skupin. Rezultat, ki naj bi ga proizvedla delovna skupina, je oblikovanje novega skupnega predloga ZOFVI, pri čemer naj bi bilo tekom njenega delovnega procesa že vnaprej znano, ali naj bo imel predlog zakona zadostno podporo v parlamentu.

Ravnatelji zasebnih šol so z ustanovitvijo delovne skupine zadovoljni, ker bo ta po njihovem mnenju dajala večjo prednost strokovnim vprašanjem pri oblikovanju predloga zakona. V katerem delu pa se bodo strokovna vprašanja pričela mešati s finančnimi vprašanji? Na odgovore bo treba počakati, da prične delovna skupina sploh delovati. Stranka Nove Slovenije in Slovenska demokratska stranka si še naprej prizadevata za izenačitev financiranja javnega iz zasebnega šolstva iz naslova državnega proračuna in tako ostajata skeptični do na novo ustanovljene delovne skupine. 

Stranka Alenke Bratušek še ni izključila možnosti o zahtevi po posvetovalnem referendumu glede financiranja zasebnih devetletk, prav tako so do delovne skupine rahlo skeptični v Stranki modernega centra, kjer se kot običajno sklicujejo na delovanje “pravne države” in da ima ministrstvo dovolj strokovnjakov, ki lahko sami odpravijo ustavne nepravilnosti. Levica vztraja pri tem, da naj bo javni denar namenjen zgolj javnim šolam. Lista Marjana Šarca pa načeloma podpira ustanovitev delovne skupine in pričakuje, da se bo v okviru te našla rešitev za nastalo zagato okoli financiranja vzgoje in izobraževanja. 

Glavnina pritiska “delovne skupine” bo verjetno usmerjena k poslancem Stranke modernega centra, ki so se pri prejšnjem glasovanju o ministrskem predlogu zakona vzdržali. Koliko bo tako imenovana “strokovna” javnost sploh pripomogla k novemu predlogu zakona ZOFVI, bo znano v naslednjih mesecih, kjer bodo točke spotike verjetno predstavljala različna usklajevanja in popuščanja okoli posameznih določil zakona.

Ministrstvo prav tako pripravlja novi Zakon o visokem šolstvu, glede katerega se delovna skupina sestaja že od aprila, do zdaj pa je največ pompa v medijih bilo okoli 8. člena zakona, ki zadeva razmerje med slovenskim in tujimi jeziki v visokem šolstvu. Prejšnjo sredo so se na to temo na nacionalki soočili Boris A. Novak, Marko Stabej, oba profesorja na Filozofski fakulteti, profesorica Andreja Cirman z Ekonomske fakultete in Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Novak je najprej pojasnil razlog za protestno pismo, ki sta ga junija letos z Deanom Komelom objavila v nasprotovanju po njunem mnenju preohlapnemi opredelitvi odnosa med slovenskim in tujimi jeziki na univerzi: izjava.

Ministrstvo se je na pismo odzvalo že julija in zatrdilo, da predlagana novela ne uvaja novosti tega, da se ob slovenskih lahko izvajajo tudi predavanja v tujih jezikih, le da, citiramo, “z namenom jasnejšega zapisa dopustnosti izvajanja študijskega programa tudi v tujem jeziku z izrecno uporabo besede ‘vzporedno’ zahteva hkrati izvedbo takšnega študijskega programa v slovenskem jeziku”. Novak prav tako trdi, da gre pri internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva v bistvu za komercialni vzgib, ki ne bi širil poliglotstva, temveč bi prioriteta padla zgolj na angleščino zaradi tržnih razlogov. Ti pa so, kot se zdi, zanj problematični predvsem zato, ker bi Slovenijo izrinili v periferijo, saj služijo tujim interesom, ne slovenskim. To deluje kot opozicija v obliki protekcionizma, kot nekakšna “akademska varda” lastnega profesorskega fevda. Profesorica Cirman z Ekonomske fakultete se z Novakom ne strinja, saj jezik iz finančnega sveta v slovenščini tudi ni dovolj razvit. Toda v svojem odgovoru z diskurzom, ki se vrti okoli kompetenc, bruto domačega proizvoda, izvoza in uvoza, obenem daje spodbudo, da Novak in njegovi somišljeniki obujajo sume, da obstaja nepremišljen tržni motiv, ki bi znal spodriniti znanstvenega: izjava.

Zmožnost delovanja v mednarodnem okolju je v kontekstu, ki ga poda Cirman, predvsem vstopna kompetenca za področje, ki se je skupaj s financializacijo razvijalo predvsem v tujih jezikih, tudi angleščini. A kljub temu je mogoče njeno dikcijo razumeti kot zagovarjanje tržnih kompetenc študentov. To bi potrdilo neredko negodovanje nekaterih nad tem, da je Ekonomska fakulteta prej poslovno menedžerska šola kot pa institucija, ki bi na prvo mesto postavljala vednost o ekonomiji. Tudi Novak se na nekaterih mestih sklicuje na potrebo po kadrih, ki bi dobro znali slovensko. Kljub tem pomislekom je dejstvo, da obstajajo različne smeri na fakultetah, nekatere so bolj znanstvene, druge bolj poklicne. Problem nastane, ko se eno in drugo meša, zaradi česar je tudi namen poučevanja v tujih jezikih lahko zamegljen. Produkcija kadrov ni isto kot produkcija vednosti. Ampak polemika ni tako črno-bela, zaradi česar se bo najverjetneje še nadaljevala. 

23. maja je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, na ministra Jerneja Pikala naslovil pismo z opozorili o specifični problematiki učiteljev, tako imenovanih “mobilnih učiteljev”, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev na več lokacijah oziroma zavodih, ter ministra pozval k ureditvi njihovega položaja. Sindikat je ministra seznanil z aprila letos sprejeto odločitvijo mobilnih učiteljev, da so pripravljeni izpeljati stavko, če se njihov položaj ne bo končno uredil oziroma začel urejati. Glavna vprašanja, ki zadevajo problematiko “mobilnih učiteljev”, se dotikajo povračila potnih stroškov, onemogočanja napredovanja, štetja prevozov v delovni čas, velike obremenitve delavcev in pomanjkanja sistemskih ureditev njihovega dela.

Do danes omenjena problematika še ni bila razrešena, zato je med 27. avgustom in 6. septembrom potekalo opredeljevanje zaposlenih, ki so hkrati člani SVIZ-a, do izvedbe opozorilne stavke. 10. septembra pa je komisija na sedežu sindikata pregledala prispele glasove in ugotovila, da je opozorilno stavko podprlo 97,5 odstotkov vseh, ki so se udeležili glasovanja. Stavka je planirana za 23. oktober, če do takrat ne bo prišlo do dogovora med SVIZ-om in Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport.

 

TUJINA

Prejšnji petek so v Washingtonu pred Belo hišo mladi demonstrirali za ukrepanje glede podnebnih sprememb in ob podpori Grete Thunberg vzklikali “Tako je videti demokracija!”, “Nič več oglja, nič več nafte, pustite ogljik v zemlji!” in “Zaščitite našo prihodnost!”.

V začetku septembra je Christopher Ford, vodja ameriškega ministrstva za mednarodno varnost, napovedal, da bo kitajskim študentom oteženo študiranje v Združenih državah Amerike v sklopu tako imenovanega velikega tekmovanja za moč, ki jo ZDA bijejo s Kitajsko.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Gibanje Kje bomo pa jutri spali? ta petek, dvajsetega septembra, organizira demonstracijo na Trgu republike, torej pred parlamentom. Že drugo izvirno akcijo, potem ko so pred Mestno hišo demonstrirali tako, da so se za izpite učili na ulici, bodo ta konec tedna zastavili kot skupinsko šotorjenje in spanje pred parlamentom. Na nedavne komentarje premierja Marjana Šarca, da mu je najpomembnejše ohranjati varnost na mejah v luči migracij, odgovarjajo: “Ne razumete, da nam ne pretijo tisti, ki so že ostali brez domov, ampak nam preti, da bomo tudi sami izgubili streho nad glavo.”

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness