Prva novica ne bo ravno sveža v tedenskem kolobarjenju akademskih petnajst, recimo, da smo jo izpustili, kot verjetno še kakšno, ki jo poskušamo kdaj pa kdaj naknadno ujeti. Vrnimo se k 7. maju. Takrat se je v prostorih Mladinskega sveta Slovenije na seji dobila medgeneracijska koalicija Slovenije, krajše MeKoS. Gre za koalicijo, ki jo sestavljajo Dijaška organizacija Slovenije (DOS), Mladinski svet Slovenije (MSS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Na seji so potrdili dokument Vsebinski predlogi MeKoS za volitve v Državni zbor RS 2018.

Predlogi, navedeni v dokumentu, pa na državo naslavljajo zahteve na področjih trga dela, stanovanjske problematike, izobraževanja in volilne participacije. Za povzetek omenjenih predlogov smo poprosili Tina Kampla, predsednika Mladinskega sveta Slovenije.

Izjava: Tin

Izmed naštetih lahko še enkrat poudarimo področje izobraževanja, na katerem si bodo prizadevali za evalvacijo in reformo visokega šolstva, sprostitev varčevalnih ukrepov na področju štipendiranja, ureditev nacionalne sheme pripravništev ter uvedbo vsebin informacijske in digitalne pismenosti. Bomo videli in slišali, v kolikšni meri bodo njihovi predlogi uslišani ter kakšno bo stopnjevanje pritiska, če bodo njihovi predlogi ignorirani.

Gremo k malo bolj “svežim” novicam. Spet se je oglasil Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ. Ta je prejšnji teden na stranke, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, naslovil zahtevo, naj se v javnih soočenjih in v svojih programih bolj izrazito opredelijo glede nadaljnjega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja. V Svizu poudarjajo, da je zaskrbljujoče, da je razprava o prihodnosti javne vzgoje in izobraževanja v Sloveniji povsem odsotna iz predvolilnega dogajanja in soočenj političnih strank, ki kandidirajo na bližajočih se državnozborskih volitvah. Odsotnost razprave pa po njihovem mnenju prav tako velja za področja znanosti, raziskovalnih dejavnosti in kulture. Skrbi jih predvsem trend padanja sredstev, ki jih država namenja za področja, ki jih v pretežni meri zastopa SVIZ.

V Slovenj Gradcu so v četrtek, 10. maja, otvorili proces gradnje Šolskega centra Slovenj Gradec. Naložba v nove prostore je ocenjena na 12 milijonov evrov. Gre za eno največjih naložb na področju strokovnega srednješolskega izobraževanja, katere cilj je spodbuditi poklicno izobraževanje. Izgradnja novega šolskega centra naj bi se zaključila do leta 2022.

V ponedeljek so se na mariborski univerzi ponovno predstavili kandidati za rektorja Univerze v Mariboru. Tokrat so predstavili svoje programske predloge in vizije. Omenjeni so štirje kandidati. Niko Samec s Fakultete za strojništvo, Zdravko Kačič s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Žan Jan Oplotnik z Ekonomsko-poslovne fakultete ter Jernej Turk s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vsi štirje kandidati so kot eno izmed glavnih nalog navedli skrb za stabilnejše financiranje univerze, saj poudarjajo, da naj bi bilo to ključno za nadaljnji razvoj. Glede na zadnje afere prav tako obljubljajo zavezo visokim moralnim normam. Ob tem pa o članih svoje najtesnejše ekipe, ki bo zasedala mesta na vrhu rektorata, nihče od četverice še ni želel govoriti. Očitno so kandidati zelo visokoleteči, videli in slišali pa bomo, kakšen bo njihov pristanek.

Kaj pa se kuha na Univerzi v Ljubljani? Končno je do nas prišel dokument s sedme seje Senata Univerze v Ljubljani, ki se je odvila 24. marca in na kateri je rektor Igor Papič predstavil dokument z naslovom Razvojni cilji Univerze v Ljubljani 2018-2020. Dokument se dotika področij internacionalizacije, kakovosti in prenosa znanja. Pri internacionalizaciji omenjajo povečanje števila programov, ki se izvajajo tudi v tujih jezikih, povečanje deleža tujih študentov, učiteljev in raziskovalcev ter večjo vpetost v mednarodne mreže univerz.

Pod točko “kakovost” je poudarek predvsem na krepitvi sistema za evalvacijo študijskih programov in vključevanje v procese mednarodnih evalvacij in akreditacij. Zadnja točka, pod katero spada “prenos znanja”, pa se osredotoča predvsem na spodbujanje podjetništva, večje vključevanje strokovnjakov iz prakse v izobraževalno delo in sodelovanje z gospodarstvom. Skupna okvirna cena, ki bi zajemala uresničitev vseh navedenih razvojnih ciljev, naj bi znašala okoli 15 milijonov evrov.

Lani so na rektorski konferenci, precej po tihem, soglasno sprejeli odločitev za sprožitev analize o možni ustavni presoji Zakona o visokem šolstvu, krajše ZViS. Po predlogu anlize ustavne presoje naj bi ZViS kršil ustavno zagotovljeno univerzitetno avtonomijo, pravijo rektorji slovenskih univerz. Za boljše pogoje univerzitetne avtonomije si želijo univerzo, ki bi bila ločena od osnovnih in srednjih šol in v kateri bi bili zaposleni izvzeti iz sistema javnih uslužbencev. Hkrati pa želijo, da bi univerzam prepustili tudi odločanje o zaposlovanju, plačah, številu študijskih mest, pogojih za vpis in tako dalje, skratka želijo neomejeno avtonomijo.

Univerzitetne skupnosti in sindikati so bili o ustavni presoji ZViSa - sprejeti na zadnji seji rektorske konference -   obveščeni šele pred kratkim. Dogajanje okoli ustavne presoje in njeno navezavo na sindikate nam pojasni predsednik Visokošolskega sindikata na Univerzi v Ljubljani, Gorazd Kovačič.

Izjava: Kovačič

Poglejmo še na športno področje. Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) organizira številne športne prireditve za študente. Za kratko predstavitev zveze SUSA smo poprosili Zvjezdana Mikića.

Izjava: Zvjezdan

Jutri Danes ob 17.00 bo potekalo Državno univerzitetno prvenstvo v orientacijskem teku, v katerem bo sodelovalo preko 100 študentov. Več nam predstavi Zvjezdan Mikić.

Izjava: Zvjezdan

Gremo še izven lokalnih zadev. V Franciji še vedno potekajo zasedbe univerz in protesti, s katerimi študentje nasprotujejo predlaganim reformam Emmanuela Macrona. Ta naj bi z reformami omejil vpise na terciarno raven, povišal delovno obveznost profesorjev pri vpisni selekciji in - kot pravijo nasprotniki - imel nezadostno finančno podlago za izpeljavo vseh načrtovanim reform. O tem smo sicer poročali v oddaji Kaj pa Univerza? Okoli tisoč študentom bodo odpadli končni izpiti na Drugi univerzi v Lyonu in Pravno-ekonomski univerzi Aix-Marseille. V Lyonu bodo izpiti odpadli zaradi tega, ker je v ponedeljek okoli 300 protestnikom uspelo splesti človeško verigo okoli dveh vhodov v drugo lyonsko univerzo, s čimer so preprečili vstop v poslopje univerze.

Manj protestnikov je bilo v Marseillu, kjer je okoli 70 študentov zasedlo in zablokiralo vhod v pravno-ekonomsko fakulteto. V ponedeljek so na fakulteti posredovali policisti, ki so želeli odstraniti zasedbo, a ti so ob svojih poskusih naleteli na dodaten odpor, ko se je študentom pridružilo še okoli 30 železniških in pristaniških sindikalistov. Nekje vmes med protestniki in policijo pa se prerivajo tudi študentje, ki bi radi zasedli predavalnice zato, da bi lahko opravili zaključne izpite.

V iranskem Teheranu je prišlo do spopadov med policijo in učitelji, ki na protestih zahtevajo višje plače in povečanje financiranja izobraževalnega sistema. Več učiteljev naj bi bilo po podatkih Teheranskega učiteljskega sindikata pretepenih in pridržanih. Čeprav je Iran ena od najstarejših članic Mednarodne organizacije dela, pa le-ta v svoji državi ne priznava neodvisnih sindikatov. Kot opozorilo na preprečevanje sindikalnega delovanja in protestiranja so pridržani učitelji pričeli tudi z gladovno stavko v zaporih.

Študentski obvestilnik

Danes ob 17.00 se prične Državno prvenstvo v orientacijskem teku s štartno točko na Študentskem kampusu.

Danes ob 19.00 se bo v Atriju ZRC odvil pogovor o knjigi Nasilne meje: Begunci in pravica do gibanja.

Jutri ob 18.00 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova poteka seminar Jožeta Baršija z naslovom Peklenski hrup neumnosti in zlobnosti.