počitniških akademskih 15

počitniških akademskih 15

Oddaja

Starejši otroci, ki potrebujejo pregled pri logopedu, morajo na prvo obravnavo v nekaterih zdravstvenih domovih čakati tudi eno leto, poroča predsednica Društva logopedov Slovenije in vodja zdravstvene enote v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana Sabina Seme. Otroci v starosti do treh let so obravnave, ki je ponavadi preventivna, deležni v treh mesecih, saj je njihov govorno-jezikovni razvoj intenziven, obenem pa so opazne razlike med njimi in vrstniki. Seme ocenjuje, da bi potrebovalo obravnavo na področju sluha, govora, jezika in komunikacije med 30 in 40 odstotkov predšolskih otrok.

Pomanjkanje kadra zaznavajo tako v zdravstvu kot šolstvu, saj primanjkuje tudi učiteljic in učiteljev na področjih logopedije ter specialne in rehabilitacijske pedagogike. Na enak problem opozarjajo še trije zavodi, ki delajo z gluhimi in naglušnimi otroki, z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami in otroki z motnjo avtističnega spektra.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namerava z analizo podatkov centralne evidence zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja v jeseni začeti s spremljanjem trendov zaposlovanja učiteljic in učiteljev vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, saj predvidevajo, da jih je trenutno premalo. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo tabeli o zvišanjih otroških dodatkov in državnih štipendij, ki bodo za nekatere višji zgolj za nekaj centov, za nekatere pa zgolj za nekaj evrov. Na višino otroškega dodatka sicer vpliva mesečni dohodek na osebo v družini, višina dodatka pa je odvisna še od stopnje šolanja otroka. Višino državnih štipendij brez dodatkov določata povprečni mesečni dohodek v družini in starost prejemnice ali prejemnika štipendije. Štipendije se niso povišale že od leta 2011. Do sedaj je veljalo, da najvišji možni znesek državne štipendije znaša 190 evrov za študenta in 95 evrov za dijaka, če spadata v najnižji, torej prvi dohodkovni razred. 

Po povišanju pa sedaj ista štipendija znaša 195 evra na študenta in 97 evrov na dijaka. Gre za 2,4-odstotno povišanje; upajmo, da se bo nadaljevalo z bolj pomenljivimi povišicami. Trenutne osnove štipendij namreč po podatkih raziskave Evroštudent ne zadoščajo niti za polovico študentskih mesečnih stroškov. Ti za študente s finančnimi težavami znašajo okoli 510 evrov.

Do 16. avgusta bo objavljen razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2019/2020. Prošnjo za sprejem lahko študentka ali študent odda prek elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

Kakšna je sploh obveščenost študentov s strani Zavoda Študentski dom Ljubljana, nam pojasni Igor Brlek. 

Izjava

Povprašali smo ga tudi, ali se bo letos, v primerjavi z lanskim letom, povečalo število vlog.

Izjava

Koliko pa se v času obdelave vlog za študentske postelje poveča obseg dela? Več Brlek.

Izjava

Pa še nekaj osnovnih podatkov za študente, ki podaljšujete ali pa na novo zaprošate za študentsko posteljo.

Izjava

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Od oddajanja vlog za študentske postelje pa se selimo še k eni bivanjski problematiki. Večkrat smo že poročali o stanovanjski problematiki v Ljubljani, kjer cene stanovanj rastejo najhitreje v Evropi. Danes se bo ob 18. uri na Parmovi ulici 33 v Ljubljani odvil protest z naslovom “Stanovanja za ljudi, ne za dobiček”. Več o razlogih za protest nam pove Patricija, članica gibanja “Kje bomo pa jutri spali?”.

Izjava

Kako pa je s tem povezana problematika zagotavljanja bivanjskih pogojev za študente?

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness