PREDPOČITNIŠKIH AKADEMSKIH 15

Drage poslušalke in poslušalci, še zadnjič pred štartom poletne radijske sheme, ki se začne s prvim julijem, vas danes razveseljujemo z novicami šolske, visokošolske in študentske politike.

Začnimo s protesti. V mestu Harrisburg v ameriški zvezni državi Pensilvanija so v torek potekali protesti staršev in učiteljev. Ti nasprotujejo sprejetemu rezu v izobraževalni proračun, ki vodi v zapiranje šol, odpuščanju učiteljev in šolskega osebja ter posledično nižanje kakovosti šolstva. Tudi na Irskem so potekali protesti staršev in pedagogov proti rezom v izobraževanju, ki so tokrat na Irskem uperjeni proti eni najranljivejših skupin družbe, otrokom s posebnimi potrebami.

Selimo se na južno hemisfero. V Čilu je včeraj združenje čilskih študentov vodilo državno stavko za izobraževalno reformo. Stavko so podprli sindikat visokošolskih učiteljev, sindikat pristaniških delavcev, delavci iz najpomembnejše industrije bakra in centralno združenje delavcev Čila. Na pohodu po ulicah, kjer je v začetku sedemdesetih let odmevala delavska himna „Venceremos“, se je zbralo okoli 100.000 ljudi, ki so poleg zahteve po brezplačnem in kvalitetnem javnem šolstvu zahtevali tudi boljšo zaposlitveno politiko in zdravstveno oskrbo. Čilski študentje že vsaj od maja 2011 vlado pozivajo k izobraževalni reformi, ki bi izničila privilegije in javno financiranje privatnih visokošolskih institucij, ki so bile sprivatizirane v času Pinochetove vojaške diktature.

Iz zgodovinskega spomina Čila pa bi, če bi jim bilo to omogočeno, lahko črpali tudi študentje najmlajše države sveta, Južnega Sudana, ki mu zaradi finančne krize razpada visokošolski sistem. Zafrustrirani študentje, ki so se za nadaljevanje študija pripravljeni odpovedati tudi nekaterim študentskim pravicam, npr. brezplačnemu bivanju, grozijo s požigom učnih prostorov, če se študij ne bo nadaljeval. Država, ki je v 98 % odvisna od proizvodnje nafte, se je namreč zaradi zvišanih tranzitnih pristojbin za nafto, ki jih je uvedel sosednji Sudan, odločila za ustavitev proizvodnje nafte in sprejetje varčevalnih ukrepov. To je seveda imelo hude posledice na ravni celotne družbe, za visoko šolstvo pa je pomenilo znižanje proračuna za 54 %, zaradi česar šolski sistem razpada, saj ni denarja za plače, izvajanje programov in študijskih praks.

Posledice varčevalnih ukrepov, ki so v tem primeru diktirani od trojke, čutijo tudi v grškem izobraževalnem sistemu. Čeprav je vlada rezala šolski proračun za 50%, bo ta letos obrezan za še dodatnih 14 %. Posledice so med drugim nezaposlovanje, 30 % nižje plače univerzitetnih delavcev in odjava vseh naročnin akademskih publikacij, ki so pogoj odličnosti akademskega raziskovanja. Raziskovanja, za katero neoliberalni diskurz trdi, da je vitalnega pomena za zagon gospodarstva in izhoda iz krize. Kljub rezom pa so mladi grški raziskovalci dokazali svojo odličnost, saj so s svojimi prispevki najbolj citiranih člankov dosegli 13. mesto, kar je pred marsikatero zahodno državo; za vsak vložen evro grški raziskovalni sektor generira tri nazaj! Vseeno pa jim visoko cenjena odličnost prav nič ne pomaga pri zaposlitvi ali državi pri izhodu iz krize. Tako bo okoli 750 teh odličnih doktorandov, ki so že prestali habilitacijo, na zaposlitev še naprej čakalo nedoločen čas. Diktat trojke grški državi narekuje zmanjšanje prenapihnjenega javnega sektorja, zato država novih zaposlitev ne sme planirati oziroma se je odločila, da jih ne bo.

Nasprotne težave pa ima Francija. Akademskemu raziskovalnemu sektorju namreč ni uspelo realizirati predvidenega ekonomskega donosa. In to kljub temu da kot nacionalna prioriteta v svojem proračunu niso utrpeli rezov, pravzaprav se je financiranje raziskovanja povišalo za 48 %, na 20,8 milijarde evrov. Na mednarodnih lestvicah odličnosti kotira visoko, a se ti dosežki v inovacijah začuda ne poznajo v ekonomiji in BDP-ju. Za neravnovesje med porabo sredstev in izkazanim donosom se je do sedaj krivilo podjetja, ki kljub olajšavam niso pretirano vlagala v njihovo nadaljnjo implementacijo. Ministrstvo pa pravi, da bo od sedaj naprej za to diskrepanco direktno odgovoren javni sektor, torej univerze oziroma raziskovalci sami.

Ostajamo v Evropi. Visoka skupina za modernizacijo visokošolskega izobraževanja, ki jo je ustanovila Evropska komisija, ugotavlja, da se vse preveč poudarka daje raziskovanju, nič pa se ne naredi za izboljšavo pedagoškega področja. Kot rezultat svojih ugotovitev je zato izdala še enega v nizu papirnatih tigrov, ki priporoča, naj se več naredi za kvaliteto poučevanja na univerzah. Tako si bo komisija prizadevala, da bodo imeli do leta 2020 vsi akademski predavatelji certifikat, ki bo dokazoval njihovo pedagoško usposobljenost za učiteljski poklic, in vse to brez nekih odvečnih dodatnih stroškov. Kot kaže, se tendenca odličnosti z nezadostnosti raziskovanja premešča na pedagoško raven.

Nadaljujemo na univerzitetni ravni. Medtem ko se v Sloveniji in drugod opozarja na rušenje avtonomije univerze kot institucije, kazahstanske univerze avtonomne institucije šele postajajo. Kazahstansko ministrstvo za šolstvo namerava do leta 2016 univerzam podeliti avtonomijo. Podarjena avtonomija pomeni, da bodo smele same določati vsebino in razpise akademskih programov, izbiro rektorja in prorektorja, razporeditev virov, prav tako pa bodo lahko iskale tudi druge nevladne vire financiranja. Kazahstan si od te avtonomne reforme obeta doseči težko dosegljivo odličnost, ki bo njegove univerze izstrelila na vrhove lestvic najboljših univerz sveta.

Na vrsti so domače novice. Slovenija je od Bruslja dobila že drugi opomin, ker naša zakonodaja visokošolskim ustanovam drugih članic ne omogoča upravljanja visokošolskih dejavnosti. S tem krši evropske predpise do ustanavljanja in svobodnega opravljanja visokošolskih storitev. Slovenija mora čim prej preoblikovati študijske dejavnosti v storitev, ki jo bodo v enaki meri in pod enakimi pogoji lahko opravljala in konkurirala tudi tuja visokošolska podjetja, oprostite, zavodi.

Proti koncu še razveseljiva domača novica. Državni zbor je prejšnji torek potrdil Zakon o štipendiranju, ki predvideva celostno ureditev štipendij v Sloveniji. Zakon naj bi začel veljati 1. 1. 2014. Kakšne spremembe prinaša zakon, nam je povedal Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije, ki je tudi sama sodelovala pri pripravi zakona.

(IZJAVA V POSNETKU)

Študentska stranka Iskra je včeraj na svoji spletni strani objavila pravno obrazložitev 45. člena statuta ŠOU v Ljubljani, ki se nanaša na postopek ugotavljanja izida referenduma. Zakaj so se v Iskri odločili za vložitev referenduma o preureditvi prostorov na Kersnikovi 4 v hotel in kaj je potrebno za njegovo veljavnost, nam je povedal član Iskre Matej Zwitter.

(IZJAVA V POSNETKU)