V ponedeljek se je okoli poldneva pred poslopjem Univerze v Mariboru zbrala štirideset- do petdesetglava gruča zaposlenih na univerzi, študentk, študentov in različnih aktivistov. Protest, ki so ga soorganizirali mariborski kolektiv Pizda!, študentsko društvo Iskra in Ženski lobi Slovenije, je bil uperjen proti spornim in samovoljnim potezam tamkajšnjega rektorja Igorja Tičarja. O pomenu protesta in vprašanju participacije smo spregovorili s Simonom Zupanom iz Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru:

IZJAVA

Z enim od organizatorjev smo spregovorili o zahtevah, ki so jih naslovili na rektorja Tičarja. Član mariborskega Kolektiva Pizda!, Tomaž Podbevšek:

IZJAVA

Samovoljo rektorja pa lahko zasledimo tudi v Ljubljani. Prejšnji teden so namreč obravnavali nov predlog statuta Univerze v Ljubljani. Rektor Ivan Svetlik je prelomil obljubo in ponovno brez posveta s študenti želel spremeniti statut. Predlagal je zmanjšanje števila možnosti opravljanja izpitnih rokov. Študentke in študenti naj bi tako lahko opravljali izpit trikrat brezplačno, enkrat plačljivo in enkrat z odobreno prošnjo. Rektor pa naj bi uvedel tudi disciplinsko kazen za študente, ki na prvem roku ne pokažejo vsaj minimalnega standarda znanja, ki ga bo določala vsaka fakulteta posebej. Če študenti ne bodo dosegli teh standardov oziroma ne bodo prišli na prijavljen rok, bodo ob dva izpitna roka. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je študente opozorila na nespametno početje rektorja, omenjali so tudi možnost protesta.

Do nesoglasja z rektorjem pa prihaja tudi na Univerzi na Primorskem. A tam se tokrat z njim ne strinjajo profesorji in raziskovalci. Dolg postopek ločevanja Znanstveno-raziskovalnega središča, krajše ZRS, od Univerze na Primorskem počasi prihaja h koncu. Ko smo že poročali, se ZRS želi odcepiti od univerze zato, ker se ne strinjajo s spornim delovanjem rektorja in menijo, da ta uničuje in zavira raziskovalno jedro univerze.

Stari direktor univerzitetnega ZRS-ja in zdaj novi direktor samostojnega zavoda ZRS, Rado Pišot, je v ponedeljek podpisal pogodbo o prenosu dejavnosti in zaposlenih z Univerze na Primorskem na ZRS. Ni pa šlo brez zapletov. Pišot je ob podpisu dodal opombo na četrti člen pogodbe, v katerem je zapisano, da bo izid sodnih sporov dvanajstih zaposlenih, ki jim je univerza prepovedala opravljati pedagoško delo,  finančno bremenil ZRS. To pa naj ne bi bilo v skladu z dogovorom z Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport.

Študentski obvestilnik

V ponedeljek na Pedagoški fakulteti pripravljajo predavanje Matije Solceta, ki je študij zaključil na akademiji v Pragi in tako postal prvi slovenski doktor lutkarstva. Vabijo vas v predavalnico 048 ob 16.15, kjer boste lahko izvedeli več o lutkarstvu in metodah, ki jih lutkarji uporabljajo. Več o predavanju in ostalih podobnih projektih, ki se jih lotevajo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, nam je povedala študentka programa Pomoč z umetnostjo Saša Hudnik.

IZJAVA

V okviru kampanje Širi RŠ bomo v ponedeljek ob 19.00 v Pritličju iskali odgovore na vprašanje “Kaj storiti s politično korektnostjo?” Na okrogli mizi, ki jo bo vodil Mladen Zobec, bomo govorili o meri oblastnega mehanizma liberalizma, Donaldu Trumpu, o tem, ali politična korektnost postaja politična kontraproduktivnost in ali se z rasisti, seksisti in ksenofobi sploh da pogovarjati.

V ponedeljek bo v Trubarjevi hiši literature zadnje srečanje v okviru cikla Od podobe do besed z naslovom “Pogovorimo se o svetovnem avtorskem filmu”. Tokratna gosta pogovora bosta Tina Poglajen, filmska kritičarka in publicistka ter članica FIPRESCI, ter filmski kritik in publicist Rok Govednik, direktor filmske vzgoje Zavoda Vizo in vodja filmskega festivala Film na oko. Pogovarjali se bodo o najbolj udarnih avtorskih filmih zadnjih let, o njihovi dostopnosti v domačem prostoru in se spraševali, kaj je tisto, kar naredi film avtorski.

Ta teden v Ljubljani poteka tudi tradicionalni Teden univerze, v okviru katerega bodo podelili različne nagrade in priznanja tako študentom kot profesorjem. Velja omeniti, da so danes podelili Prešernove nagrade. Na fakultetah pa bodo gostovali tudi različni tuji profesorji.

Več dialoga z rektorji si želi tudi vajenka Amadeja.