Servisiranih 15

Servisiranih 15

Oddaja
20. 3. 2019 - 14.00

Tožba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport proti Univerzi v Ljubljani zaradi izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost se odvija že od leta 2015. Njen zaključek se počasi bliža, a zaustavljajo ga pritožbe odvetnika univerze Dina Bauka. Ta navaja dokaze, na podlagi katerih meni, da bi tožbo morali umakniti. Fakultete, ki so izplačevale dodatek, so po njegovih navedbah v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti, za katero je univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala. Sodnica Dida Volk, ki bdi nad primerom, bo sodbo izdala do 15. aprila. Sicer pa pravi, da bo verjetno ostala pri svojem prepričanju, da je zahtevek ministrstva po vračilu izplačanih dodatkov upravičen. Odvetnik univerze Bauk pa se ima namen zopet pritožiti, saj meni, da sodišče presoja z moralne pozicije in ne na podlagi dokazov, ki pričajo o podfinanciranosti univerze, zaradi česar trpijo tudi kadri. Seveda pa bi se na tem mestu morali vprašati tudi, zakaj se potemtakem izplačevanje dodatkov ni dogajalo na egalitaren način, temveč naj bi krožilo med izbranimi krogi že tako dobro pozicioniranih profesorjev.

V koalicijskem sporazumu je na pobudo Levice predvidena priprava Zavoda za zaposlovanje za prevzem posredovanja študentskega dela v celoti. Že sedaj je namreč to ena od njegovih nalog, omenjen prevzem pa bi pomenil razpustitev študentskih servisov. Začeli so prihajati odzivi študentskih servisov, ki trenutno delujejo kot zasebni izvajalci te javno financirane dejavnosti. Ti so prepričani, da Zavod za zaposlovanje ne bo mogel prevzeti vseh nalog in jih opravljati enako dobro, kot jih na tekmovalnem trgu trenutno izvajajo zasebniki. Levica je kot glavna razloga za prenos nalog navedla boljši nadzor, ki bi bil mogoč v javnem sektorju, ter prihranek sedmih milijonov evrov od devetih, ki jih trenutno namenjajo koncesijam za študentske servise. Pojavljajo pa se dvomi o tem, ali bo Zavod za zaposlovanje sploh dobil dovolj financiranja in kadrov za posredovanje študentskega dela in ali bodo teh 7 prihranjenih milijonov res lahko enostavno preusmerili v štipendije. Na omenjene dvome odgovarja nosilec predloga, poslanec stranke Levica, Matej Tašner Vatovec: izjava.

Pedagoški inštitut je na včerajšnji tiskovni konferenci podal odgovor na Peticijo za spremembo šolskega sistema. V izjavi se med drugim nanašajo na raziskave Mednarodnega centra za preučevanje dosežkov učencev. Pravijo, da te raziskave znova in znova kažejo, “da učenci pri nas mnogo manj pogosto pišejo teste in so ocenjevani kot drugje, saj imajo preizkuse pri nas pri posameznem predmetu nekajkrat na leto, drugje pa v povprečju tedensko ali večkrat mesečno. Domača naloga le pri nas ne prispeva k oceni, izstopamo pa po ustnem preverjanju znanja, ki ga mnogi ne poznajo.” Strinjajo se, da je slovenski šolski sistem potreben izboljšav, toda na podlagi raziskav vlogo staršev pri učenčevem uspehu smatrajo drugače kot Društvo Svet staršev. Bolj kot zgolj zaščitniško vlogo v Pedagoškem inštitutu navajajo boljše rezultate, kadar starši otroke spodbujajo k samozavesti. Prostor za izboljšavo vidijo predvsem na področju bralne kulture in motivacije za učenje, saj Slovenija skupaj s Finsko in azijskimi državami spada med države z najnižjo motivacijo učencev za učenje.

 

TUJINA

Današnje novice s tujine imajo fokus na daljni deželi Irski. Že prejšnji teden smo poročali, da irski študentje za jutri, 21. marca, načrtujejo protest pod imenom Fund the Future. Protest so napovedali, potem ko je prejšnji ponedeljek Zveza irskih študentov objavila javno pismo. Pod pismo se je podpisalo več kolektivov, ki delujejo na področju študentskega zastopništva na Irskem, podprli pa so ga tudi nekateri profesorji in drugo fakultetno osebje. V pismu izražajo nezadovoljstvo s stanjem visokošolskega izobraževanja in socialnim položajem študentov. Po podatkih raziskave Euroštudent, ki med drugim ugotavlja socialni položaj študentov širom Evrope, potrebuje povprečni irski študent okoli 1300 evrov na mesec, da si lahko pokrije stroške, ki so vezani na njegov študij. V ta mesečni strošek je všteta tudi šolnina za študij, ki je pred 12 leti znašala 800 evrov, do danes pa se je dvignila na 3000 evrov na letnik.

Colm O’Halloran, podpredsednik za Dublinsko regijo pri Zvezi irskih Študentov, nam pojasni, da so trenutne tegobe irskega izobraževalnega sistema nasploh njegova finančna podhranjenost. V visokem šolstvu pa so največji problemi povezani z visokimi šolninami, enimi najvišjih v Evropi, podhranjenostjo zdravstvenih storitev za študente in pomanjkanjem pomožnega osebja znotraj posamezne fakultete. Vse to je povezano s pomanjkanjem financiranja za visoko šolstvo, pravi Colm: izjava.

Problem pa imajo tudi z nastanitvijo študentov. Investicije v študentske domove so upadle, zato so se cene mesečnih najemnin zaradi pomanjkanja študentskih postelj dvignile tudi do 1000 evrov, hkrati pa so se dvignile najemnine tudi v privatnih študentskih domovih in privatnih stanovanjih, pojasnjuje Colm: izjava.

Jutri bodo torej protestirali proti omenjenim problemom in za njihovo razrešitev. Še eden od razlogov za protest je tudi s strani vlade predlagana shema “državnih posojil za študente” oziroma najem kredita za šolnine. V Zvezi irskih študentov menijo, da bi to le še poslabšalo socialno stanje študentov. Šolnine bi se morale za čas prehodnega obdobja, ko bi jih nato ukinili, znižati glede na socialni položaj študentov, pravijo.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Na 3. srečanje s študenti arhitekture in arhitekti zopet vabijo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, sindikat Mladi plus in Sindikat prekarcev. Na novinarski konferenci so prejšnji teden od Fakultete za arhitekturo zahtevali javno razpravo o dokumentih, ki naj bi urejali delovne odnose s študenti, kar je dekan fakultete takoj zavrnil. Za načrtovanje nadaljnjih korakov vabijo na srečanje ta četrtek, 21. marca, ob šestih zvečer v Domu sindikatov. Problematiko prekarnega dela v arhitekturi osvetli Sara Kosirnik, predsednica Sindikata prekarcev: izjava.

Narodna galerija vabi na mednarodno javno branje Homerjeve Iliade ta petek, 22. marca, ob 10. uri zjutraj. S tem dogodkom se Ljubljana pridružuje mestom po vsem svetu, na šestih celinah, kjer bodo tega dne ob isti uri na skoraj dvesto prizoriščih brali odlomke iz tega Homerjevega epa. Prireditev se bo odvijala v okviru Evropskega grško‐latinskega festivala.

3. Festival dramske pisave Vzkrik ponuja sedem slovenskih celovečernih dramskih besedil, ki bodo predstavljena v obliki bralnih uprizoritev, tem pa bodo sledili pogovori z avtorji in ustvarjalci. Festival se začne že jutri, 21. marca, traja pa vse do nedelje z zaključno improvizirano predstavo.

Po domači in irski krajini je tekala Hana R.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.