Pretekli četrtek je na seji državnega zbora vlada sprejela uredbo o oblikovanju cen učbenikov. Uredba določa, da se lahko s prvim majem cene že potrjenih učbenikov povišajo največ za 1,5 odstotka za splošnoizobraževalne predmete, medtem ko se lahko povišajo za največ dva odstotka pri strokovnih predmetih za nižje poklicne, srednje poklicne, srednje tehnične in druge srednje šole. Prav tako sprejeta uredba določa, da se cene učbenikov, ki jih je vlada določila po prvem januarju leta 2017, ne smejo povišati. Po navedbah vlade je odstotek povišanj cen učbenikov za strokovne predmete višji zato, ker so tovrstni učbeniki zahtevnejši in dražji za pripravo. Vsebujejo namreč različne materiale ali druge specifične elemente, ki pa imajo navadno zelo nizko naklado.

Kot vse kaže, državni zbor zaradi iztekajočega se mandata ne bo sprejel novele zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Ministrstvo za izobraževanje želelo podaljšati možnost dopolnjevanja učne obveznosti z neustrezno smerjo izobrazbe do leta 2023. Nesprejeta novela zakona pa bo prizadela približno tristo učiteljev. Po zdajšnji šolski zakonodaji lahko predmetni učitelj poučuje zgolj tiste predmete, za katere je strokovno usposobljen. Vendar se je v preteklih letih izkazalo, da predvsem v manjših in podružničnih šolah, kjer ni veliko učiteljev, težko organizirajo vzgojno-izobraževalno delo, ne da bi njihovi učitelji določeno število ur poučevali tudi predmet, za katerega niso strokovno usposobljeni. Tako je vlada že leta 2003 sprejela začasno ureditev zakonodaje, ki je določila, da lahko učitelji svojo učno obveznost dopolnjujejo tudi s poučevanjem predmetov, za katere niso povsem strokovno usposobljeni. Najprej je bil konec začasne ureditve predviden septembra 2010, obseg dopolnjevanja učne obveznosti strokovnega delavca pa ni smel presegati štirideset odstotkov predpisane obveznosti. Nato je vlada ugotovila, da prilagoditev na ta novi sistem potrebuje več časa, zato so omenjeni ukrep podaljšali do leta 2015. Leta 2015 so ukrep zopet podaljšali do konca šolskega leta 2017/2018. Razlog za podaljšanje pa so videli v povečani potrebi po kadrovskih prilagoditvah. Vendar so tokrat določili postopno zmanjševanje možnosti dopolnjevanja učne obveznosti, tako da se je dovoljeni obseg zmanjšal z največ štirideset odstotkov na največ dvajset odstotkov. S šolskim letom 2018/2019 pa naj dopolnjevanje ne bi bilo več mogoče. Že lani pa so si na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport premislili ter pripravili novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi možnost dopolnjevanja učne obveznosti podaljšali do šolskega leta 2022/2023, vendar ta zaradi proceduralnih razlogov ni bila pravočasno uvrščena na sejo državnega zbora.

Sindikat Mladi plus je pred kratkim opravil raziskavo o položaju mladih na trgu delovne sile, ki je razkrila, da si kar 74 odstotkov vprašanih želi rednih pogodb za nedoločen čas. S tem pa so tudi razbili mite, da si mladi ne želijo več pogodb za nedoločen čas, saj naj bi jim bila pomembnejša svoboda, ki je ne bi mogli izkusiti, če bi se morali zavezati zgolj enemu delodajalcu. Raziskava kaže, da so mladi, da bi dobili delo, pripravljeni privoliti v marsikaj. Velikokrat morajo za dobljeno zaposlitev privoliti v kršenje zakonodaje ali sprejeti slabše delovne pogoje. Poleg tega, sodeč po raziskavi, kar 32 odstotkov vprašanih opravlja delo, za katerega niso plačani, 80 odstotkov mladih pa dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene. Raziskava tudi kaže, da imajo mladi največ izkušenj s študentskim delom in delom na črno.

Poglejmo še, kaj se je dogajalo onkraj naših meja. Evropska unija si je pred nekaj leti zadala nalogo, da do leta 2020 poveča delež ljudi, ki so stari med 30 in 40 let in so dokončali terciarno stopnjo izobrazbe, na 40 odstotkov. Kot poroča evropski statistični urad Eurostat, je Evropska unija že tik pred pragom uspeha, saj so lani zabeležili 39,9 odstotka. Prav tako pa ugotavljajo, da se zmanjšuje delež mladih med 18 in 24 let, ki so zgodaj opustili šolanje. Slovenija je svoj cilj že presegla, saj je bilo lani ljudi s končano terciarno stopnjo izobrazbe 46,4 odstotka, od tega pa jo je imelo 34,7 odstotka moških in 58,8 odstotka žensk.

Že pred nekaj tedni smo poročali o raznih rasističnih incidentih, s katerimi se spopada Univerza v Exetru v Angliji. Povedali smo tudi, da se je na stotine študentov tamkajšnje univerze zbralo v kampusu in izrazilo svoje nasprotovanje  tovrstnemu početju. Kot vse kaže, bodo protesti le obrodili sadove. Zaradi več prijav rasističnih incidentov in protestov je univerza sprožila obsežno preiskavo, s katero je želela odkriti akterje sovražnega govora. Po koncu raziskave so nekaj študentov suspendirali, nekateri so sami opustili študij, spet tretji pa so bili deležni raznoraznih sankcij.

Ostajamo v Angliji, kjer raziskave kažejo, da se je na njihovih elitnih univerzah v zadnjih treh letih število študentov, ki so jih profesorji dobili pri prepisovanju izpitov, povečalo kar za tretjino. Medtem pa je časnik Guardian pripravil še eno raziskavo, ki je zajela skupino 24 vodilnih univerz, med katerimi sta tudi Oxford in Cambridge. Raziskava je pokazala, da se je število študijskih kršitev povečalo za 40 odstotkov - z dva tisoč šeststo štirideset na tri tisoč sedemsto enaindvajset med študijskima letoma 2014/2015 ter 2016/2017. Angleška stroka je zaradi omenjenih podatkov precej zaskrbljena. Razloge za povečanje števila študentov, ki prepisujejo, vidijo v lahkem dostopu do interneta med samim trajanjem izpita in v povečevanju števila spletnih strani, kjer lahko študentje enostavno “najamejo” nekoga, ki jim reši izpit ali spiše esej. Spet drugi izpostavljajo težavo ogromnih šolnin v Angliji, ki povečujejo stres med študenti. Zaradi velikega strahu pred neuspehom se študentje raje odločajo za prepisovanje izpitov, saj si s tem povečajo možnost uspeha. Spet tretji pa izpostavljajo, da si z lepimi ocenami študentje lažje zagotovijo redno zaposlitev. Če povzamemo, so študentje v Angliji postavljeni v zelo nelagoden in stresen položaj. Pestita jih predvsem dve težavi. Prva je, da morajo mnogi, če ne dokončajo študija, še dolga leta vračati šolnino, kar pa mladim seveda predstavlja veliko breme. In drugič, študentje si morajo pri študiju prizadevati za čim lepše ocene, saj si s tem lažje zagotovijo delovno mesto. Oba problema pa študente dejansko silita k temu, da so veliko bolj osredotočeni na rezultate samih izpitov kot pa na svoj intelektualni razvoj, saj se učijo samo zato, da bi čim bolje opravili svoje izpite.

To bi bilo za ta teden vse. Zaradi šolskih in študentskih počitnic ter praznikov se prihodnji teden ne bo kaj dosti dogajalo, zato boste morali na Študentski obvestilnik počakati do naslednjega tedna.

Počitniško je razpoložen Dejan.