Preden se lotimo aktualnega v šolstvu, najprej nekaj besed o že skorajda izpeti temi - stavke. Preobrat se je zgodil v sredo, ko je Miro Cerar oznanil svoj odstop s pozicije mandatarja. Sicer vlada že v samem začetku ni kazala veliko interesa za pogajanja, odstop premierja pa je domnevo le še potrdil, menijo nekateri sindikalisti in vladniki.

Cerar je med posrednimi razlogi za odstop navedel tudi požiranje žalitev in neresnic sindikalistov. SVIZ pa na drugi strani vladi očita sprevračanje resnice. Cerar je namreč SVIZ obtožil nerealnih pričakovanj in zahtev, SVIZ pa to zanika in poudarja, da so šolniki ostali edini, katerih položaj ostaja še povsem nedorečen. SVIZ-u je tu potrebno pritrditi - časnik Dnevnik je objavil analizo trenutnega stanja, v katerem so pokazali, da se je povprečna plača šolnikov dvigovala mizerno v primerjavi z ostalimi segmenti javnega sektorja. Nekateri segmenti so tako dosegali povišice tudi od 12 do 19%, medtem ko šolniki na tej točki zaostajajo s povprečno dvema odstotkoma.

Kljub očitnemu zaostajanju plač je vladna sekretarka oziroma trenutna glavna vladna pogajalka Lilijana Kozlovič stavkajočim sindikatom sporočila, da se s tem pogajanja ne zaključujejo, pač pa se nadaljnja pogajanja preloži na nov mandat. Trenutno želi vlada opravljati zgolj tekoče posle. Po besedah vodje Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov v javnem sektorju Jakoba Počivavška, bi se pogajanja lahko nadaljevala kljub odstopu premierja. Tovrstna pogajanja naj bi sodila v tekoče posle, ki naj bi jih vlada opravljala do predčasnih volitev.

Počivavšek prav tako zatrjuje, da z državno pogajalsko skupino ni več daleč od skupnega dogovora. Zato Koordinacija daje vladi en teden časa za sklenitev skupnega dogovora. Če se to ne bo zgodilo, bodo s svojimi aktivnostmi nadaljevali, s tem pa poskrbeli, da bo vprašanje plač delavcev postalo ključna točka predvolilnih kampanj.

Ko smo že ravno pri volitvah, lahko omenimo, da je Svet vlade za mladino na četrtkovi seji razpravljal o e-volitvah. Pasivnost in apolitičnost mladih ni pereča tema zgolj za študentske funkcionarje, problematika je nacionalna, če ne celo globalna v razvitem svetu. V namen reševanja tega vprašanja se je ustanovilo že marsikatero mladinsko organizacijo, ki mlade spodbuja k politični aktivaciji. Del rešitve pa je po mnenju prisotnih na seji tudi elektronsko glasovanje. Spomnimo, da se Mladinski svet Slovenije zavzema za znižanje starosti za volilno pravico. Po mnenju MSS-ja bi to morali imeti že šestnajstletniki. Ali bodo šestnajstletniki z elektronskim glasovanjem rešili vprašanje politične pasivizacije mladih, pa bo povedal čas.

V ponedeljek se je iztekel rok vložitve kandidature za novega rektorja Univerze v Mariboru. Volitve bodo potekale 5. junija, do takrat pa se bosta do kandidatov opredelita Študentski svet in senat. Opredelili se bodo do treh sedanjih prorektorjev, Žana Jana Oplotnika, Nike Samec in Jerneja Turka ter do nekdanjega prorektorja Zdravka Kačiča.

Tako kot na zadnjih rektorskih volitvah na Univerzi v Ljubljani bodo tudi v Mariboru prihajajoče volitve izvedene po novem sistemu, kjer je volilnih upravičencev desetkrat več kot v prejšnjem sistemu volitev. Tokrat bodo lahko volili vsi študenti in zaposleni na univerzi, medtem ko so poprej to možnost imeli zgolj pedagoški delavci in omejen del študentov. Sicer pa se po rektorskih volitvah Ljubljana in Maribor le nekoliko razlikujeta: medtem ko je Univerza v Ljubljani imela enega rektorskega kandidata, ima mariborska univerza kar štiri. Pa srečno vsem kandidatom!

Slovenska avtorska in založniška organizacija za reproduciranje oziroma Sazor je pokazala učinke krovnega sporazuma iz leta 2016, ki so ga so podpisali vrtci, osnovne in srednje šole ter Sazor. Nov sporazum, za katerega se je organizacija potegovala leta, je končno uredil področje reproduciranja in plačila avtorjev učnih gradiv. Vrtci in osnovne ter srednje šole morajo po novem sporazumu plačevati letni pavšal za kopiranje avtorskih del. Sazor poroča, da tovrstna ureditev prinaša pozitivne učinke. Šolniki lahko legalno kopirajo avtorska dela, medtem ko to avtorjem in založbam prinaša nekaj plačila. Tega se poslužuje 97% šol, letno pa Sazor zaradi pavšala prejme 400.000 evrov.

Zdaj pa še na tuje. Britanske univerze se soočajo z velikim valom medijske kritike. Najprej je to sprožil javni fiasko glede preplačanih visokošolskih svetovalcev, nekateri namreč zaslužijo več kot britanska premierka. Kritika univerz se je nato osredotočila na visoke šolnine, ki jim opozicija oziroma Delavska stranka močno nasprotuje. Britanska premierka Theresa May je 20. februarja zahtevala revidiranje univerzitetnih šolnin. Hkrati premierka še vedno ignorira vprašanje postbrexitske univerze. Zadnja gonja pa je nastala zaradi sprememb v pokojninskih shemah. Po novem morajo univerzitetni profesorji dajati več deleža v pokojninsko blagajno, kar lahko nekatere odvrne od poučevanja kot poklica. Vse to je rezultiralo v veliki stavki tamkajšnjega univerzitetnega sindikata. Študentje, akademski profesorji ter administratorji stavkajo že štiri tedne. Sodeluje 61 univerz, zasedbe pa potekajo na sedemnajstih univerzah.

Študentski obvestilnik

Študentska Iskra vabi na javno razpravo, kjer se bo obravnavalo zadnji predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Razprava bo potekala prihodnji torek, 27. februarja, ob šestih zvečer na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Danes ob štirih se bodo na ploščadi avtonomne tovarne Rog zbrali protestniki, ki želijo opozoriti na dogajanje v Afrinu. Na današnje kurdsko novo leto bodo opozorili na turško invazijo ter zahtevali solidarnost z Afrinom in Rožavo.

Novičarila je Dagmar.