*Charlie Elms, The Ninth

Pred novičkami še dodatek k petkovi oddaji Kaj pa univerza, v kateri smo poročali o seji odbora državnega zbora, na kateri so poslanci glasovali o dvigu minimalne urne postavke za študentsko delo. Poslanci koalicije so na seji odbora v amandmaju predlagali nižje zvišanje, kot ga je predvidela Levica, zato bo dvig s trenutnih 4,13 evra neto postavil minimalno urno postavko na 4,56 evra neto in ne 5 evrov neto, kot je bilo predvideno in kot smo sprva poročali.

10. oktobra sta predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Stanka Lunder Verlič in romolog Jožek Horvat Muc v Celju na mednarodni konferenci o vključevanju  Romov in migrantov v šole ocenila, da je vključevanje migrantov in Romov dobro urejeno. Problemi in zadrege, ki so pedagoške delavce pestili leta 2015 ob največjem navalu begunk in beguncev, bi naj bili mimo.

Največji izziv še vedno predstavlja učenje slovenskega jezika, zato so z letošnjim šolskim letom za migrantske otroke uvedli več ur slovenščine. Načrtuje se tudi sistematizacija delovnega mesta za učiteljice, ki se bodo ukvarjale z vključevanjem otrok v šolski učni proces. Razmišljajo še o podaljšanju dveletne prilagoditve ocen na triletno, posebno pozornost pa nameravajo nameniti predšolskim otrokom, saj naj bi bilo za osnovnošolske otroke in dijakinje že dobro poskrbljeno. Letos se je v osnovne šole na novo vpisalo 1300 migrantskih otrok, od tega 73 otrok z mednarodno zaščito in 17 prosilk za azil.

Jožek Horvat Muc je na dogodku izrazil mnenje, da se romski otroci z veseljem vključujejo v šole. Dodal je, da so težave z vključevanjem večje v Beli krajini, Posavju in na Dolenjskem, v Prekmurju pa naj bi vključevanje potekalo manj problematično, četudi proces še vedno poteka prepočasi. Enega izmed ključnih problemov predstavljajo starši romskih otrok, ki slednjih ne želijo vključiti v izobraževanje, saj po Horvat Mucevem mnenju izobraževanja ne dojemajo kot vrednoto.

S konferenco so vključeni zaključili triletni projekt RoMigSc - Inclusion of Roma and Migrants in Schools, ki je stremel k izboljšanju vključevanja Romkinj in migrantk v izobraževalni sistem s pomočjo raznolikih aktivnosti, ki so temeljile na inovativnem razvoju politik in spodbujale politični dialog ter izmenjavo znanj.

Združenje ravnateljev in ravnateljic je za portal Siol.net potrdilo, da razmišljajo o uvedbi kodeksa, ki bi urejal področje osebne urejenosti otrok in zaposlenih. Razpravo naj bi spodbudila tako imenovana “afera mehčalec”, ki se je pred nekaj dnevi zgodila na prevaljski osnovni šoli. Učitelj zgodovine je namreč enemu izmed učencev preprečil vstop v razred, bojda zaradi premočnega vonja po mehčalcu.

Na nekaterih osnovnih šolah so na primer že prepovedani ličenje in nalakirani nohti, lasje deklet pa naj bi bili speti. Majice in torbe s sovražnimi sporočili so prav tako nesprejemljive, zato Združenje razmišlja tudi o uvedbi uniform.

14. in 15. oktobra je v Portorožu potekalo 25. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev s temo Vzgoja in izobraževanje v Sloveniji danes - kako pa jutri? Drugi dan srečanja so udeleženke pozornost posvetile otrokom s posebnimi potrebami. Predstavnica ministrstva za zdravje Alenka Kovač Arh je opozorila na težave pri izvajanju zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, saj so zaradi pomanjkanja kadra zaposlene v razvojnih ambulantah - zdravnice, psihologinje in delovne terapevtke - kronično preobremenjene.

Ministrstvo je sicer oblikovalo poseben koordinacijski svet na ravni vlade in začelo pilotni projekt, ki se bo zaključil letos. S projektom so uspeli v okviru razvojnih ambulant vzpostaviti tri centre za strokovno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, ostale centre še dopolnjujejo. Obenem so zagotovili tudi sredstva za zaposlitve strokovnjakinj ter omogočili pripravništva.

O otrocih s posebnimi potrebami še izven meja, na drugi strani oceana. Guardian poroča, da je ena izmed šol v Albuquerqueju v Novi Mehiki januarja izločila prvošolca Jamarija Nelsona, saj ga je na podlagi posebnega ocenjevanja identificirala kot potencialno grožnjo šoli. Nelson ima motnjo avtističnega spektra, njegov primer pa prikazuje sistemski problem tovrstnega ocenjevanja otrok v Novi Mehiki, z angleškim poimenovanjem “threat assessment”, saj največkrat nazadujejo prav otroci s posebnimi potrebami.

V letih 2018 in 2019 je organizacija APS - Association for Psychological Science izvedla 834 ocenjevanj. Otroci s posebnimi potrebami, ki sicer predstavljajo 18 odstotkov šolajočih se otrok, so ocenjevanja deležni v veliko večji meri kot ostali. Tako je lansko šolsko leto 56 odstotkov vseh ocenjenih otrok, ki naj bi potencialno ogrožali druge otroke, predstavljala populacija otrok s posebnimi potrebami, dodatnih skoraj 10 odstotkov pa populacija afroameriških otrok. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes v sklopu praznovanja 25. obletnice kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani na FDV-ju in v Moderni galeriji poteka več dogodkov. Več informacij najdete na spletni strani FDV-ja.

Jutri, 17. oktobra, bo ob 17. uri v prostorih Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Poučevanje za digitalno prihodnost. Svoje stališče bodo delili predstavniki gospodarstva, izobraževanja, civilne družbe in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

V okviru projekta Becoming part of Europe mreža Eurydice organizira dvodnevno usposabljanje za mladinske delavke in trenerke, ki se pri svojem delu srečujejo z migrantkami ali drugimi ranljivimi skupinami. Izobraževanje bo potekalo 19. in 20. novembra, rok za prijavo pa je 25. oktober.

O novem mehčalcu razmišlja Hana.