Zakon(skih) akademskih 15

Zakon(skih) akademskih 15

Oddaja
21. 12. 2016 - 14.00

V skladu z napetim prehajanjem 2. januarja med zakonskim in izvenzakonskim današnjih tematsko obarvanih Akademskih 15 posvečamo pravnim novostim in izvenpravnim pojavom na področju visokega šolstva. 19. decembra sta se pod isto izjavo za javnost podpisala tako predsednik Študentske organizacije Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, kot predsednica Študentskega društva Iskra. Gre za uskladitev predloga Zakona o skupnosti študentov znotraj delovne skupine za pripravo novele. Prvi predlog spremembe zakona je aprila vložila Iskra prek poslanske skupine Združene levice, ŠOS pa ga je v celoti zavrnil z argumentom, da je predlog napad na študentsko avtonomijo. Poleg tega pa so po njihovih besedah področja, ki jih obravnava predlog novele, že urejena v temeljnih aktih ŠOS. Zakaj so se vendarle odločili, da je študentsko organiziranje potrebno reformiranja, pojasnjuje predsednik ŠOS Klemen Balanč:

Izjava

V čem se je predlog vsebinsko spremenil, nam je razložil Jure Novak, član Iskre, ki je sodeloval pri pripravi obeh predlogov:

Izjava

Kako je torej sploh prišlo do tega, da so se člani ŠOS odločili pristopiti k predlogu? O tem Jure Novak:

Izjava

Posluje pa se tudi znotraj univerze. O problematičnem predlogu spremembe statuta Univerze v Ljubljani smo že poročali. Spor se vrti predvsem okrog zmanjševanja števila izpitnih rokov, v čemer rektor Svetlik vidi možno orodje za streznitev in razsvetlitev študentov. A ta točka nikakor ni edini sporni vidik predloga. Osvetlimo lahko tudi problem prestavljanja nekaterih pomembnih členov v podredne akte, ki pa se jih lahko hitreje spremeni.

Po mnenju nekaterih, pa bi se moral hitro spremeniti predlog Zakona o vajeništvu, ki je bil včeraj predložen v vladno obravnavo. Izjavo za javnost, v kateri je izrazila nestrinjanje s predlogom, je podala Obrtniško-podjetniška zbornica Slovenije. Problematično se ji zdi predvsem to, da bodo sindikati lahko nadzorovali delodajalce. Sindikat Mladi Plus v predlogu vidi druge probleme. Govori Želimir Stanić:

Izjava

Pravno pa se lahko širi le, dokler obstaja pravu zunanje. V torek prejšnji teden so srednješolci Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu zakon vzeli v svoje roke in izvedli zasedbo šole. Razlog je predstavljalo predvsem nezadovoljstvo ob večletni uporabi nadomestnih šolskih prostorov, ki se je začela zaradi obnove njihovega uradnega učilišča, spremljali pa so ga tudi očitki zaradi neuporabnih šolskih pripomočkov, šolskega bara in sanitarij ter predragih učbenikov. Upor je obrnjen tudi proti vladni šolski reformi, imenovani Dobra šola. Njeno lanskoletno sprejetje so pospremili množični protesti italijanskih študentov, za katere je bil glavni razlog, da reforma med drugim predvideva tudi davčne olajšave zasebnim šolam. Ko o reformi vprašamo študentko prava v Trstu, nam pove, da so se o njej ravnokar učili. Razloži, da gre za večmilijonsko finančno podporo šolam za obogatitev programa, ki učence osnovnih šol in gimnazij bolj usmerja v prihodnost - podjetništvo, računovodstvo, kako si zastaviti cilje in tako naprej.

Tudi v Kanadi, natančneje v Montrealu, zakonski ukrepi terjajo izvenzakonski odziv. Razlog je predlog o višanju šolnin na univerzi Concordia, ki za naslednje leto predvideva devet odstotkov višje šolnine za tuje študente na področju računalništva in inženirstva, bodoči tuji študentje poslovnih ved in znanosti pa bi v znanje investirali približno sedem odstotkov več. Predlog univerza utemeljuje s tem, da bodo višje šolnine zagotovile višji prestiž njihove institucije, s tem pa posledično večjo konkurenčnost na univerzitetnem trgu.

Maroški študentje prav tako pozivajo k zaustavitvi zakonskih ukrepov, ki ogrožajo javno šolstvo. Včeraj so zahtevam dodali še poziv za udeležbo na shodu proti nameri maroške vlade, da bi centralni štab sindikata premestila na Ministrstvo za mladino in šport. Shod je sklican 25. decembra, na njem pa bodo 60 let po ustanovitvi Nacionalnega maroškega študentskega sindikata opozarjali tudi na preganjanje in zapiranje politično aktivnih študentov, kar poleg drugih razlogov močno zavira danes nujno potrebno delovanje sindikata.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 18. uri se lahko udeležite diskusije o pravu in morali Harryja Potterja v organizaciji debatnega kluba študentov Pravne fakultete. Čeprav dogodek zgleda le kot potrditev internetnega mema [mima], da je Harry Potter temeljno delo, na katerega se liberalec sklicuje, ko ti očita neinformiranost, že sam naslov enega izmed delov franšize, Feniksov red, gotovo implicira zamotan preplet pravnih vezi. Dogodek bo potekal v kletnih prostorih, v seminarju 5.

Debata o Harryju Potterju postavlja odlično izhodišče za obisk študentskega rejva. V študentskem naselju Mestni log, v Bunkerju, slovitem prostoru za žure, bodo danes od desetih zvečer pa vse do zgodnjega jutra ob čarobnih zvokih zgodnjega housa in čistega berlinskega techna tresli stene Rokay, Jaša Bužinel, DJ Blaženmedženami, TIXTI ter TJAZOMAZO.

Študentsko društvo Aporija v luči opuščanja klasičnega ex-cathedra načina predavanj in simpozijev poskuša obuditi formo antičnega simpozija, ki se kani zgoditi jutri ob 15.30 v prostorih Živka Skvotca v Rogu. Predavanje bodo tako spremljali jedača in pijača ter zvoki prijetne glasbe, tokrat morda ne čistega berlinskega techna. Na dogodek se je potrebno predhodno prijaviti, in sicer na elektronski naslov aporeticnost.zivljenja@gmail.com.

Iskrica, dijaška skupina študentskega društva Iskra, jutri ob 19. uri vabi na božični filmski večer. V glavni dvorani gledališča Glej si bo tako moč ogledati film It’s a Wonderful Life režiserja Franka Capre. Po filmu sledi diskusija  s sociologom in filmskim kritikom Stojanom Pelkom.

Za vse, ki ste večino letošnjih dogodkov Inštituta za delavske študije zamudili iz takšnih ali drugačnih razlogov, prihaja tolažba - udeležite se lahko zadnjega letošnjega dogodka omenjenega inštituta. V prostorih Živka Skvotca v Rogu se bosta v petek, 23. 12., s pričetkom ob 17. uri Matija Jan in Aljaž Zupančič pogovarjala o Foucaultu oziroma natančneje o njegovih dveh knjigah, ki sta letos izšli pri nas.

Novice sta dala v red vajenka Živa in mentor Grandovec.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.