Zasneženih akademskih 15

Oddaja
29. 11. 2017 - 14.00

Tokrat bomo naših akademskih 15 otvorili z uganko. Kdo je tisti, ki ima neredno zaposlitev, preživi večino časa na telefonu, ob tem žveči veganske piškote, pričakuje nadpovprečno visoko plačo, živi pri starših in nikoli ni zadovoljen? Tako je, milenijec! V pogovoru s psihologinjo dr. Ano Arzenšek s Fakultete za management Univerze na Primorskem smo se zamislili o zaskrbljujoči vlogi omenjene generacije na trgu delovne sile. Ti naj bi bili po mnenju bolj pesimističnih strokovnjakov leni, razvajeni, egocentrični, brez smisla za samokritiko in neodgovorni. To zna predstavljati še večjo težavo v prihodnosti, namreč čez 10 let bo 75% ljudi na delovnih mestih po vsem svetu prav milenijcev. Težavo le še poglablja sodobni, pogostejši način “zaposlovanja”, ki omenjeni generaciji omogoča zgolj nestalno in prekarno zaposlitev, ki na človekovo duševnost slabo vpliva in le še bolj zavira prehod mladih v odraslost. Milenijci so najbolj izobražena generacija do sedaj, to pa se ne sklada s potrebami slovenskega trga po delovni sili. Ta namreč v večini primerov išče ljudi s 5. stopnjo izobrazbe, torej srednjo šolo, in sicer zato, ker potrebuje delavca, ki bo “delal in ne bo zgolj pameten”. Treba pa je poudariti, da je po drugi strani pripadnik te generacije zmožen dela, še več, pri delu se zares trudi in vlaga v svoje znanje, je potrpežljiv in ceni mentorstvo, hkrati pa v stare rutine uvaja nove tehnologije in sodobne pristope. Zato je potreben premislek, kako mlade aktivneje vključevati v sodobne oblike dela, hkrati pa jih zavarovati s stabilnim in rednim prihodkom.
 

Pri tem so korak v pravo smer naredile občine Idrija, Cerkno in Logatec, ki so v nekdanji rudniški upravni stavbi odprle nove coworking prostore, kjer bodo mladi odslej laže razvijali svoje zamisli. Coworking prostor predstavlja sodobno obliko opravljanja dela, ki največkrat vključuje skupno delovno okolje in omogoča ustvarjalno in poslovno sodelovanje, tokrat pa bodo občine uporabnikom zagotovile še mentorstva, svetovanja, izobraževanja in tematska združenja. Prostor je namenjen podjetnicam in podjetnikom, ki zaradi majhne ekipe še ne potrebujejo svoje pisarne oziroma tistim, ki imajo dovolj samotarskega in neproduktivnega dela doma. Mladim omogoča interakcijo z družbo sorodno mislečih in tistimi, ki iščejo prijetno delovno vzdušje, izmenjavo izkušenj, nasvetov in idej. Občine želijo s projektom vzpodbuditi samoiniciativnost v lokalnem okolju, prav tako pa se zavedajo, da so mladi tisti, ki skrbijo za najhitrejši razvoj družbe - če seveda imajo pogoje za to. Vsekakor je na tem mestu potrebna kritika te samoiniciativnosti, ki se prepogosto spreobrne v status samostojnega podjetnika, ki dela v prekarnih pogojih.
 

Eden izmed ključnih pogojev za gradnjo boljše prihodnosti za študente te in sledečih generacij pa je tudi urejeno zdravstvo. Prav zato je bila novica o namenu ukinitve študentskega zdravstvenega doma na Aškerčevi oziroma pripojitvi le-tega ljubljanskemu zdravstvenemu domu deležna burnega odziva. Zdravstvene storitve so bile študentom do sedaj hitreje dostopne, zato bi bil to velik korak nazaj, saj ima ljubljanski zdravstveni dom že zdaj velike težave s predolgimi čakalnimi vrstam. Poleg tega je zdravstveno oskrbo študentski dom na Aškarčevi do sedaj zagotavljal vsem, ki v Ljubljani študirajo in imajo osebnega zdravnika v svojem domačem kraju. Proti spremembi so že nastopili predstavniki ŠOU in Študentskega društva Iskra, in sicer s peticijo, za katero je zaželeno, da se ji pridružite tudi vi. Prav tako so iz ŠOU sporočili, da ne izključujejo možnosti protestov, če njihovi pozivi ne bodo zadostovali. Ker pa smo o tem podrobneje poročali že prejšnji teden, nas je tokrat zanimalo, kako se stvari odvijajo sedaj. Več o tem nam je povedala Tonja Jerele, predsednica študentskega društva Iskra:

 

Izjava

 

O razvoju dogodkov bomo še naprej poročali sproti .

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

 

Danes ob 17. uri bo v knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pogovor ob izidu nove knjige Ellen Melkins Woods: Od državljanov do gospode; Socialna zgodovina zahodne politične misli od antike do srednjega veka. Gre za eno izmed najvidnejših in najvplivnejših sodobnih marksističnih političnih teoretičark. O njej in o njenem delu bodo razpravljali Nada Grošelj, Lev Centrih, Marko Hočevar in Tibor Rutar.

 

Pa če ostanemo na Filozofki fakulteti - jutri, v četrtek ob 18:50, se bo gledalo filme. Filmski večer v organizaciji Tutorjev oddelka za sociologijo z naslovom Spoli in spolne identiete bo potekal v predavalnici 4., ogledu filma pa sledi debata s predavateljico Milico Antič Gaber.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.