Špricanje

Špricanje

Oddaja
23. 2. 2016 - 7.30

Špricanje je najbolj prepoznavni negativni stereotip dijaške kulture. S tem izrazom seveda tu ne mislim umetnega gnojenja ali igrivega razprševanja vode po površini sočloveka, temveč fenomen dijaškega neobstoja pri pouku v času, ko nam urnik in pravilnik sicer narekujeta obvezno prisotnost. Špricanja so se prijeli razni stereotipi: to delajo propalice, tega ne delajo piflarji ali pa preprosto – najbolj špricajo Poljanci. Kaj je špricanje? Zakaj dijaki in dijakinje špricamo? In zakaj izobraževalne inštitucije bijejo stalno bitko zoper grozote neopravičenega izostajanja?

Kot vsaka zgledna raziskava te dni, se mora tudi dijaška začeti s statistiko. Gimnazija Šentvid je objavila podatke o tem, da špricanje narašča s prehajanjem v višje letnike. Od 1. do 4. letnika se poveča iz 8 na 17%. Prav tako so ugotovili, da je izostajanje dvakrat večje v športnih oddelkih. Najpomembnejši podatek o špricanju iz njihove raziskave pa je, da je premosorazmerno s padcem uspeha pri pouku in na maturi. Dijaki in dijakinje iz razredov, ki imajo visok delež manjkajočih, imajo opazno slabša povprečja, kjerkoli jih merijo.

Seveda pa je tudi ta statistika, kot je to v navadi, izrazito pozitivistična. Temelji na predpostavkah in povprečjih, ki jih mora dijak, torej statistična enota, nujno prevprašati. Ali so bili v analizi šteti opravičeni in neopravičeni izostanki? Ali ni bistvo športnega oddelka to, da lahko manjkaš zaradi drugih obveznosti in imaš kot nekakšen prilagojen program? Ali raziskava kaže torej trend, povezan specifično s špricanjem ali izostajanjem na splošno? Kaj se sploh šteje kot špricanje? Pri takih dilemah je edina rešitev šolski hodnik – sovrstnice in sovrstnike sem vprašal, zakaj špricajo?

Izjava v posnetku oddaje.

Nekateri dijaki in dijakinje so odgovorili, da se ne poslužujejo tovrstnih praks. Zakaj torej ne špricajo?

Izjava v posnetku oddaje.

Za preskus sem sovrstnike vprašal, kaj mislijo, da so razlogi za špricanje dijakinj in dijakov iz drugih šol?

Izjava v posnetku oddaje.

Najprej moramo opredeliti, kaj špricanje sploh je. Dve sošolki sta bili mnenja, da špricanje ne označuje celodnevnega izostanka, na primer, da greš s starši smučat ali se doma učiš, temveč da to pomeni manjkanje za uro ali dve med poukom, na katerem si sicer prisoten. Te kavice, sprehodi in drugi vmesni izostanki so po navadi najtežje opravičljivi in najbolj tvegani, ker jih šolske avtoritete najbolj pedantno nadzorujejo.

Druga pomembna ugotovitev naše ankete je, da veliko dijakov in dijakinj šprica oziroma manjka pri pouku, ker se morajo učiti. Šola predstavlja neproduktivno preživljanje časa, ki bi ga lahko izkoristili za pripravo na ocenjevanja. Moram dodati, da ta rezultat ni popolnoma zanesljiv, saj je v veliki večini osnovan na odgovorih Bežigrajčanov. Vseeno pa postavi pod vprašaj ugotovitev šentviške statistike o premosorazmerju med špricanjem in slabim povprečjem na maturi in pri pouku, saj ni nujno, da dijaki, ki manjkajo, tudi zanemarjajo delo za šolo. Včasih špricajo prav iz nasprotnega razloga - da delo opravljajo še intenzivneje kot če bi bili v šoli.

Nekaj anketirancev in anketirank je izpostavilo še en vidik – špricanje kot dejanje odpora. Šolski kurikulum v srednji šoli je namreč čorba iz ministrstva, ki jo mora v celoti popiti vsak dijak. Od lovorjevega lista, fižola in ribje glave do gobic in smetanove omakce, tukaj ni izbire, vsak se mora naučit vse snovi in odpisat vse teste. Špricanje predstavlja možnost odpora proti udeležbi pri kuhanju te čorbe, torej prisotnosti na urah. Če je stvar že dolgočasna, se jo je še vedno lažje naučit doma nekaj dni pred testom, kot pa zapravljat svoj dragoceni čas s sedenjem pri nezanimivih urah. S špricanjem si dijaki in dijakinje izborimo kot nekakšen študentski urnik. Če gledamo na tak način, je špricanje pričakovan odziv – namreč vsaka represija proizvede in definira svojo subverzijo. Dresura in disciplina v šolah skušata ustvariti telo, ki začne s poukom ob osmih, zbrano posluša, konča ob predpisani uri, popoldne opravi dodatne šolske obveznosti in zaspi dovolj zgodaj, da je naslednji dan pripravljeno na nov krog. Cilj je seveda, kot je izpostavil v posnetku eden izmed dijakov, da so naše misli disciplinirane, da ne delujemo neučinkovito in se ne zgubljamo. Postanemo učinkovita produkcijska celica, ki deluje z ostalimi v enotnem mehanizmu, skladno z zastavljeno normo.

Iz odgovorov dijakinj in dijakov lahko vidimo, kako hitro se pozabi na osebno izkušnjo, ko pride do vprašanja o drugih šolah. Ti »drugi« dijaki imajo tudi drugačne razloge za špricanje, oni so recimo leni, kot Grki z vidika EU. In kot Slovenci pri pritoževanju nad marginalci, ki ne vračajo denarja, pozabimo na lastne bančne luknje podobnih razsežnosti, tudi dijak pri iskanju razlogov za špricanje nekega tujega dijaka pozabi na lastno opredelitev in prevzame mnenje spletnih forumov in raziskav o dijakih.

Špricanje je potrebno obravnavati kot nekaj, kar ima subverzivni potencial. S tovrstnim delovanjem dijaki in dijakinje lahko nasprotujemo disciplinatornim kategorijam kot so priden in len, marljiv in nemaren, itn., v katere smo dijaki umeščeni glede na rezultate preskusov prisotnosti in uspeha. Špricanje je način spreminjanja in prilagajanja norme, ki jo preko teh preskusov uveljavlja šolski kurikulum, in se pojavlja zgolj zaradi odpora do nje. Tudi lenoba v tem smislu ni neaktivnost, ampak aktivno delovanje proti predpisani aktivnosti.

V Ljubljani se bo od sobote, 27. februarja, do petka, 4. marca, dogajala še ena stvar s subverzivnim potencialom, ki ne bo zahtevala špricanja, potekala bo namreč popoldne. Začel se bo tedenski benefit dijaške iniciative Param dokso. Na predavanjih boste lahko slišali o balkanski migrantski poti, situaciji v Siriji, izraelski okupaciji Palestine in palestinskih beguncih, o različnih gibanjih in akterjih v državah in območjih, ki jih grobo povzamemo s terminom Magreb, o povezavi med okoljsko, ekonomsko in begunsko krizo, o problemu brezdržavljanskosti v postdržavni dobi, o odnosu do beguncev v Grčiji, o situaciji v Afganistanu in Pakistanu in še in še in še. Obsežnejši opis in razpored dogodkov je dostopen na facebook eventu Čez vse meje ali na strani Param dokso.

BENEFIT:
https://www.facebook.com/events/1027758357247309/

https://www.facebook.com/paramdokso/?fref=ts

 

https://www.facebook.com/jak.dijak

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness