Jutri bo minilo 30 let od ustanovitve Zdravstvenega doma za študente na Aškerčevi 4. Zdravstveni dom za študente, krajše ZDŠ, je zavod, ki študentkam Univerze v Ljubljani ponuja celostno zdravstveno oskrbo. Primerljivih ustanov po drugih slovenskih univerzitetnih mestih ni, čeprav si na Univerzi na Primorskem želijo zdravstvenega doma, namenjenega študentski populaciji. Gre torej za izjemo v slovenskem prostoru pa tudi precej redko prakso v Evropi. Zdravstveni dom za študente je izjemnega pomena za ljubljansko študentarijo, še posebej zdaj, ko se Ljubljana sooča z velikim osipom osebnih zdravnic. V tokratni oddaji Kaj pa univerza smo o pomenu dostopnega zdravstva za študentsko populacijo govorile s strokovno vodjo ZDŠ, zdravnico družinske medicine Mojco Miholič.  

IZJAVA

Zakon o zdravstveni dejavnosti je pred letom 2017 v 6. členu še omenjal Zdravstveni dom za študente, ki opravlja preventivno in kurativno zdravstveno varstvo za študentke. Po spremembi leta 2017 zakon ZDŠ ne omenja več, temveč le navaja, da se lahko vsak zdravstveni dom odloči, da bodo poleg rednega dela izvajali tudi zdravstveno varstvo za študentke. S spremembo zakona posebno zdravstveno varstvo za študentke ni več pravica, temveč le možnost, za katero se lahko pristojni zdravstveni dom odloči. Odsotnost Zdravstvenega doma za študente bi te prisililo, da osebnega zdravnika obiščejo v domačem kraju ali pa se vključijo v ZD Ljubljana. Tako bi se podaljšale že zdaj dolge čakalne dobe, obenem pa bi se izgubila primarna zdravstvena oskrba, specifična za študentske probleme.

Stavba na Aškerčevi 4 je trenutno v 77-odstotni lasti Republike Slovenije, 23 odstotkov pa pripada Mestni občini Ljubljana. V slednjem delu ima prostore Zdravstveni dom Ljubljana z zobozdravstvenimi in ortodontskimi ambulantami. Med Ministrstvom za zdravje in ZDŠ že več let potekajo pogovori o prenosu 23-odstotnega lastništva na državo, kar bi ZDŠ omogočilo boljšo uporabo celotne stavbe. Dodatni prostori bi omogočili, da se dislocirano enoto v bloku osem študentskega naselja, kjer imajo ambulante klinične psihologije in psihiatrije, prenese nazaj v matično stavbo ZDŠ. Tako ne bi bilo potrebe po najemanju prostorov v Rožni dolini, obenem pa bi lahko bil cel zavod centraliziran na Aškerčevi. Prenos lastništva in soglasje občine za izvedbo prenove bi omogočila tudi energetsko prenovo in adaptacijo stavbe. Pogovori o prenosu lastništva z Ministrstvom za Zdravje še vedno potekajo, točne odločitve pa še ni na vidiku.

Z Ministrstva za zdravje so nam sporočili, da nameravajo celotno stavbo energetsko prenoviti, rekonstruirati in adaptirati, vprašljiva pa je izvedljivost teh načrtov brez soglasja delne lastnice stavbe, torej Mestne občine Ljubljana. Na MOL smo se obrnile z vprašanji glede lastništva 23 odstotkov stavbe in soglasja za adaptacijo. Odgovorili so nam, da nameravajo podati soglasje za adaptacijo stavbe, glede prenosa lastništva 23 odstotkov stavbe pa bodo ravnali v skladu z željo države.

IZJAVA

Doktorica Barbara Pregl, članica projekta Zdaj. in vodja novo ustanovljene delovne skupine za prenovo preventivnega zdravstvenega varstva študentk, izpostavi pomen celostne preventive. Ta je ključna pri zgodnji zaznavi dolgotrajnih bolezenskih stanj, pri katerih se prvi simptomi pogosto pojavijo prav v obdobju študija.   

IZJAVA

Doktorici Pregl in Miholič si želita, da bi se na področju študentske medicine zgodile spremembe. Zavzemata se za uveljavitev statusa študentske zdravnice, torej da bi se zdravstveno varstvo študentk uzakonilo kot posebno vejo medicinske prakse. Kakršnihkoli sprememb na tem področju sicer še ni videti, je pa že sama ustanovitev delovne skupine za zdravstveno varstvo študentk in vključitev študentske populacije v preventivni program projekta Zdaj. velik premik. Največji problem, ki ga za preventivo študentk navaja Pregl, je zahtevnost približevanja zdravstvenega varstva ciljni populaciji. 

IZJAVA  

ZDŠ tesno sodeluje z Univerzo v Ljubljani. V zdravstvenem domu potekajo sistematski pregledi pred vpisom na nekatere fakultete in v prvem in četrtem letniku dodiplomskega študija. Pregledi, ki sicer niso obvezni, so pravica sleherne študentke in pomembno prispevajo k preventivi, veljavni pa so tudi kot pregledi pred zaposlitvijo preko študentskega servisa. Ob tem v ZDŠ potekajo tudi vaje za študentke medicine in laboratorijske raziskave krvi za študentke farmacije, kar ZDŠ loči od lokalnih zdravstvenih domov.

V ZDŠ so vključene tudi tuje študentke. V letu 2021 je dom od skupno dobrih 80.000 obiskov obiskalo skoraj 1500 tujih študentk. Univerza v Ljubljani se je na ZDŠ obrnila tudi s prošnjo, da priskrbijo osebne zdravnice za čas bivanja v Sloveniji še 300 tujim profesoricam. Tuje pacientke sicer ne predstavljajo glavnine, še vedno pa predstavljajo pomemben delež obiskov. Prav zato si v ZDŠ prizadevajo za širitev obsega ambulant in odprtje ambulante za tuje študentke. 

Poleg tega si v ZDŠ želijo tudi razširitve obstoječega programa. Miholič nadaljuje, da bi bilo najnujneje okrepiti kader v programu za mentalno zdravje.

IZJAVA

Ambulanta za nujne neurgentne primere bi znatno pomagala študentkam, ki imajo svojo osebno zdravnico že izbrano, in študentkam, ki se bojijo, da bi ob vpisu v Zdravstveni dom za študente po končanem študiju izgubile mesto pri osebni zdravnici v domačem kraju. Doktorici Miholič in Pregl si želita tudi, da bi se v Sloveniji ustanovilo več zavodov za zdravstveno varstvo študentk, ki bi morali imeti med seboj usklajen program.

IZJAVA

Problem v ZDŠ predstavlja tudi splošno pomanjkanje zdravnic splošne in družinske medicine ter na drugi strani porast števila pacientk. Osebe, ki so bile v ZDŠ vpisane v študentskih letih, sedaj tam ostajajo, saj drugod osebnega zdravnika ne morejo dobiti. V ZDŠ jih ne odslovijo in so zaradi tega po besedah Miholič večkrat tarča nesmiselnih kritik, da na Aškerčevi opravljajo le naloge in dejavnosti navadnega zdravstvenega doma. To seveda ne drži, v ZDŠ na novo praviloma sprejemajo študentsko populacijo, obenem pa s tem, da ohranjajo tudi starejše pacientke, preprečujejo, da bi brez osebne zdravnice ostalo še več ljudi.

»Jejte dost jabuk, pa naute rabl zdravnika,« pravita Eva in vajenka Nika.