20. 10. 2017 – 14.00

IZ SHODA V DOLGI SPREHOD

Audio file

S prihodom Donalda Trumpa na predsedniško funkcijo so poteze, speljane skozi njegovo administracijo, dvignile prah tudi na področju znanosti in znanstvenih politik. Nekaj mesecev za tem, ko je njegova administracija napovedala reze v znanstveno raziskovanje, zanikala podatke o obstoju globalnega segrevanja in omejila financiranje znanstveno-raziskovalnih institucij, se je pričela organizirati znanstvena skupnost. V Washingtonu so nato napovedali oblikovanje organizacijskega odbora pod imenom »March for Science«. V dokaj hitrem času je vzpostavil tudi spletno stran, na kateri se je bilo možno pridružiti njihovi pobudi, s tem pa organizirati satelitske organizacijske odbore v različnih regijah po svetu.

Nato so napovedali, da se bo vrhunec njihovega projekta zgodil na 22. april, dan Zemlje. Napoved so tudi uresničili in z aprilskim protestnim shodom opozorili na pereče problematike, ki se dotikajo znanstvenih dognanj in financiranja znanstvenih institucij ter raziskav. Do samega protesta pa so zbrali tudi več kot 300 podpornih organizacij, ki so v svojih regijah organizirale protestne shode in pričele tvoriti organizacijske odbore.

Takšen organizacijski odbor se je oblikoval tudi v Sloveniji pod imenom »Shod za znanost«. Ravno včeraj je minilo šest mesecev, odkar se je okoli 1000 podpornikov shoda odpravilo na ulice Ljubljane. Prisluhnimo, kaj so imeli povedati takrat:

IZJAVA

Dotaknili so se tudi prekarnih zaposlitev:

IZJAVA

Poudarili so tudi, da je zmotno, da se znanost razume le kot strošek:

IZJAVA:

Po končanem shodu so napovedali, da se bodo z ulic podali na dolgi pohod skozi institucije. Včeraj so tako organizirali tiskovno konferenco in predstavili svoje poglede na premike, ki naj bi jih prinesel ta »dolgi pohod skozi institucije«.

Sestankovanje z odločevalci na ministrstvu naj bi jim prineslo napoved, da se bo financiranje znanosti že to leto povečalo za 9 milijonov evrov, naslednji dve leti pa naj bi se vsako leto financiranje povečalo še za dodatnih 20 milijonov. A hiter pregled proračuna, ki ga v teh dneh obravnava državni zbor, nakazuje drugačno sliko. V njem namreč ni opaziti bistvenih razlik na tem področju. Tako se prvotna zahteva Shoda za znanost o povečanju sredstev na en odstotek BDP ne uresničuje. Tomaž Boha, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, je celo podal izjavo, da ministrstvo dodatnih sredstev letos ne potrebuje, ker jih ne more porabiti, je na včerajšnji tiskovni konferenci poročal dr. Gregor Majdič, član odbora Shoda za znanost.

Slovenija je za znanost v najslabših obdobjih namenjala 0,36 odstotka proračuna, trenutno pa ji namenja vsega 0,4 odstotka. Za primerjavo lahko vzamemo sosednjo Avstrijo, ki naj bi do leta 2020 svoj odstotek za znanost dvignila vse tja do 2,6 odstotka svojega proračuna. Veliko projektov, ki jih izvajajo na posameznih inštitutih, je vezanih na evropske razpise, kar jim otežuje delo. Projekti, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, so izrazito prenizki, eno leto pa razpisov sploh ni bilo. Raziskovalci tako nimajo niti dovolj osnovnih sredstev, ki bi zagotovila nemoteno temeljno raziskovanje, so še dodali v odboru Shoda.

Šest mesecev po Shodu za znanost se torej ni kaj dosti spremenilo. Po drugi strani pa se lahko vprašamo: kaj sploh še pomeni shod ali protest? Celotna sfera javnega sektorja  se je skrajno “sektorizirala” in vsaka sfera od gasilcev do učiteljev bojuje svoje proteste proti področnim zakonom in predpisom. V sferi izobraževanja, če vanj prištejemo še znanost, imamo sedaj še enega akterja, torej Shod za znanost, ki bije svojo bitko proti področnim predpisom o znanosti.

Glede na trenja med sindikati in Univerzami, ki so med pobudniki in podporniki shoda, si je sicer težko predstavljati, da bi Shod za znanost poskusil tvoriti skupno sindikalno politiko s sindikati s področja vzgoje in izobraževanja.

No, za konec se lahko vprašamo še naslednje: “Najpametnejši” ljudje na planetu poskušajo nasprotovati Trumpu, podhranjenemu financiranju znanosti in tako dalje - in največ, česar se spomnijo, je to, da naredijo shod v slavo in podporo samim sebi?

Aktualno-politične oznake
Avtorji del
Kraj dogajanja

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.