Kaj pa avstralski trimester?

Kaj pa avstralski trimester?

Oddaja
5. 7. 2019 - 14.00

V današnji oddaji Kaj pa univerza? bomo obravnavali problematiko semestrov v študijskem letu. Na univerzah po Sloveniji nam je verjetno znano, da obstajata v študijskem letu dva semestra. To sta zimski in letni semester. Med obema je nato umeščeno prvo izpitno obdobje, po letnem semestru pa se začne še drugo. Vendar danes ne bo govora o študijskem letu na slovenskih univerzah, ampak bomo obravnavali nedavno uvajanje sprememb semestrov na avstralski Univerzi v New South Walesu. Vodstvo univerze je namreč povečalo število semestrov z dveh na tri. S februarjem tega šolskega leta so pričeli uvajati trimestre.

Po objavi načrtovanih sprememb so se študentje na Univerzi v New South Walesu pričeli organizirati v pobudo “Cancel Trimesters”. 17. junija so objavili eno izmed javnih pisem, v katerem nagovarjajo zaposlene na univerzi, da naj jih podprejo pri njihovih prizadevanjih za ukinitev načrtovanih sprememb poteka šolskega leta. Sedaj, po uvedbi spremembe, eden od treh semestrov traja 10 tednov, medtem ko je pred tem eden od dveh semestrov trajal 13 tednov. Zaradi skrajševanja semestrov se krajšajo tudi izpitna obdobja, prav tako pa so študentje izgubili nekatere dni v šolskem letu, ki so bili do sedaj namenjeni študentskim počitnicam.

Nova razdelitev šolskega leta na tri semestre je po besedah študentske pobude za njihovo ukinitev ob istem obsegu študijske snovi prinesla tudi manj časa za njeno podajanje. Študentje so se obrnili tudi na predavatelje in zaposlene na Univerzi v New South Walesu in jih opozorili, da bodo takšne spremembe povečale obremenitve tako študentskega kakor tudi njihovega dela, prinesle pa bodo tudi odpuščanja in vse več krajših rokov za izpolnjevanje obveznosti, ki so jih do sedaj morali opraviti v dveh semestrih.

Za razjasnitev poteka dogodkov in problemov, ki so nastali ob uvajanju sprememb, smo se pogovarjali z Caitlin Keogh, študentko na Univerzi v New South Walesu in članico tamkajšnjega “izobraževalnega kolektiva”, kot se imenuje skupnost, ki je pripravila kampanjo proti omenjenim trimestrom. Za začetek smo jo povprašali, kako se je vse skupaj sploh začelo. Povedala nam je, da se je problematika uvajanja treh semestrov pojavila že leta 2016 in da so že takrat omenjene spremembe naletele na odpor študentov in osebja, zaposlenega na univerzi.

Izjava

Zaradi spremembe imajo probleme tudi študenti, ki za študij prejemajo državne štipendije, kakor tudi študentje iz tujine. Prvim predstavljajo trije semestri problem pri izplačilu štipendije, saj se bo spremenila definicija rednega študija. Za druge, torej za študente iz tujine, pa trije semestri predstavljajo problem, saj si ti zaradi natrpanega urnika ne bodo mogli privoščiti opravljanja študentskega počitniškega dela.

Devetdeset odstotkov študentov in zaposlenega osebja na univerzi zavrača omenjene spremembe. Zbrali so tudi več kot tri tisoč podpisov proti nadaljevanju šolskega leta s tremi semestri. Prejšnjo sredo, 26. junija, se je na protestu proti trimestrom zbralo okoli tisoč ljudi. Več o tem Caitlin.

Izjava

Glavna zahteva kampanje proti trimestrom je torej očitna. Želijo njihovo ukinitev in vrnitev prejšnjega sistema. A hkrati poudarjajo, da si želijo ob tem tudi razbremenitev študijskega dela in ponovno uveljavitev tedenskega odmora med izpitnimi obdobji za mirno spopadanje s študijsko snovjo. Prav tako pa si želijo tudi večjo dostopnost do psihosocialne pomoči za študente, ki trpijo zaradi stresa.

Izjava

Po besedah nasprotnikov uvajanja treh semestrov so omenjene spremembe predvsem način, na katerega si želi univerza povečati prihodek. Spremembe želijo doseči, da bi študentje preživeli več časa v kampusu univerze in s tem hitreje dokončali študij, kar pomeni večjo finančno dobrobit za univerzo. To pa pomeni degradacijo študija in večjo obremenitev osebja na univerzi, pravi Caitlin.

Izjava

Izvršilni odbor torej vodi univerzo mimo pobud njihovih zaposlenih in študentov. Vodilnim se to sicer splača, saj enajst članov izvršilnega odbora, skupaj s predsednikom, na letni ravni zasluži okoli 7,5 milijona dolarjev.

Za konec pa smo se dotaknili še drugih problemov, ki pestijo avstralsko visoko šolstvo. Caitlin je izpostavila, da se ji zdi problematično, da so univerze vodene kot korporacije. Poleg tega uvajanje trimestrov ni samo trend ene univerze, ampak postaja splošni trend sprememb na ostalih avstralskih univerzah. Nazadnje pa vidi problem tudi v vse večji fleksibilizaciji osebja na univerzah, tako predavateljev kot tudi pomožnega oskrbnega osebja. K temu spadajo tudi vse večja odpuščanja v luči finančnega prestrukturiranja univerz.

Izjava

Ali bodo omenjene spremembe poteka šolskega leta kdaj dosegle tudi evropske univerze? Že sedaj je pri nas problematično stiskanje celotnih predmetov v en semester, kar oslabi način podajanja študijske snovi. Si predstavljate, da bi vse to še skrajšali?

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness