Kaj pa izbrani temeljni pojmi pedagogike?
V današnji oddaji si bomo ogledale vsebino in ozadje nastajanja nove publikacije na področju vzgoje in izobraževanja. Letos je pri založbi Pedagoškega inštituta izšel Pedagoški leksikon: prvi zvezek. Zasnoval ga je Pedagoški inštitut, kateremu je svetoval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Delo se na nekaj več kot sto petdesetih straneh ukvarja s temeljnimi pojmi s področja pedagogike, ki so jih avtorji izbrali z namenom vzpostavitve teoretične utemeljitve vede.
Leksikon je prva publikacija, ki se na poglobljen način skozi problemsko historični pristop ukvarja s pedagoškimi termini. Koga in skozi kateri učni proces so ob pisanju dela imeli v mislih kot recipienta, odgovarja Igor Bijuklič s Pedagoškega inštituta, ki je bil del uredniškega odbora.
Zvezek vsebinsko obsega deset gesel, to so avtonomija, avtoriteta, Bildung, inkluzivnost, inteligentnost, kompetenca, kurikulum, paideia, učenje in vzgoja. S temi termini so si v Pedagoškem inštitutu želeli postaviti temelj pedagoške terminologije. Prisluhnimo razlogu za izbor ravno teh specifičnih gesel.
Deset gesel je na stopetdesetih straneh publikacije predstavljenih zelo vsebinsko poglobljeno, vsakemu tako pripade šest strani. Vsako geslo ima tridelno zasnovo, in sicer opis pojma, leksikonska razlaga ter viri. Pojmi v geslih so obravnavani v daljših avtorskih prispevkih, kar je posebnost Pedagoškega leksikona, pojasni Bijuklič.
Zdaj pa na vsebino Pedagoškega leksikona. V nadaljevanju boste lahko slišale nekaj malega o treh geslih, ki so predstavljena v njem. Prav ta tri gesla so bila glavna tema kolokvija, ki ga je prejšnji teden v sklopu izida leksikona organiziral Pedagoški inštitut. Gesla so avtonomija, avtoriteta in vzgoja, predstavljale pa so jih njihove avtorice Mojca Peček, Robi Kroflič in Zdenko Medveš. Pogovor je moderiral eden od urednikov leksikona, Damijan Štefanc. V nadaljevanju bomo poslušale nekaj izsekov iz kolokvija, kjer so avtorice treh gesel povedale, kako so prišle do predstavljene vsebine in jo tudi predstavile.
Začnimo z geslom vzgoja. Ta se v leksikonu, ki je urejen po abecednem redu, pojavi na koncu. Vseeno pa je pojem ključen in pomemben za razumevanje vseh ostalih, zato naj na vrsto pride prvi. Avtor je gesla Zdenko Medveš, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Kot začetno definicijo pojma vzgoje avtor navede, da je vzgoja delovanje, je človeška praksa, ki ima določene namene oziroma cilje. Medveš je v svojem prispevku z namenom opredelitve ciljev vzgoje naredil historičen pregled in opisal 4 pedagoške tokove, iz tega pa dobil 4 kategorije ciljev vzgoje.
Vzgojo lahko razumemo v širšem ali ožjem smislu. V širšem pomenu se z vzgojo povezujejo tudi pojmi dresura, discipliniranje in trening, vzgoja v ožjem pomenu pa teh pojmov ne vključuje. Več o tem pove Medveš.
Naslednje geslo, ki ga boste spoznale je avtonomija. Njegova avtorica je Mojca Peček, profesorica na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Peček piše, da se pojem avtonomija najpogosteje uporablja kot cilj ter sredstvo vzgoje in izobraževanja. Avtonomija torej ni nekaj, kar bi bilo posameznici dano samo po sebi. Nasprotno, avtonomija je nekaj, kar je mogoče pri učenkah privzgojiti in spodbujati. Avtorica poleg avtonomije, ki jo učiteljica privzgaja učenkam, omenja tudi avtonomijo učiteljice pri njenem delu. Več o pomenu avtonomije za učiteljice pove Peček.
Zadnje geslo, ki ga bomo v današnji oddaji predstavile, je avtoriteta. Avtor tega gesla je Robi Kroflič, profesor na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete. Z najbolj osnovno definicijo Kroflič pojem avtoriteta opiše kot »neenakovreden odnos, v katerem nadrejeni pol določa vsebino odnosa in teži k temu, da bi podrejeni pol ta vsebinska določila internaliziral in jih bolj ali manj zavestno sprejel za svoja. Z avtoriteto pa opisujemo tudi moč, ki nekemu dejavniku omogoča vpliv na druge, predvsem brez uporabe očitne prisile«.
Kot ključno referenco za vpis gesla med sodobnejšimi avtoricami Kroflič navaja Hanno Arendt. Arendt obravnava odnos med avtonomijo in avtoriteto, kjer sicer pravi, da se avtonomija lahko pojavi med odraslimi ljudmi v politični sferi, v vzgoji pa ne. V vzgoji naj bi namreč prevladovalo samoumevno dejstvo, da je nosilka poglavitnih vzgojnih učinkov odločujoča. Med te nosilke lahko spadajo denimo učiteljica, knjiga ali pa družbene okoliščine. Težava pri odnosu med avtoriteto in avtonomijo pa nastane ravno pri poskusu pojasnitve naloge vzgoje. O nalogah vzgoje, kot jih vidi Arendt, več pove Kroflič.
Kot smo lahko slišale, avtorji v leksikonu odpirajo zanimiva vprašanja in pluralno razlagajo pedagoške pojme. Ker je projekt publikacije rastoči leksikon, ima Pedagoški inštitut v prihajajočih letih in izdajah namen nabor gesel razširiti. V začetnih zvezkih bomo tako lahko našle jedrne pojme, v naslednjih pa širitev polja vede tudi na posamezna področja vzgoje, denimo estetska vzgoja, poroča Bijuklič.
Obravnavana gesla so v zvezku sicer popisana bolj podrobno in poglobljeno. Žal v tokratni oddaji ni bilo dovolj časa, da bi se jim dovolj podrobno posvetile tudi me, a brez skrbi! Pedagoški leksikon je namreč prosto dostopen na spletni strani Pedagoškega inštituta. Tiste, ki vas gesla bolj podrobno zanimajo, si lahko o njih več preberete tam.
Zakaj se jim prosta dostopnost zdi pomembna, razloži Bijuklič.
Dodaj komentar
Komentiraj