Kaj pa kompetence?
“Študentsko delo je več kot samo način za dodatni zaslužek. Z njim si lahko pomagaš tudi pri raziskovanju sveta dela, iščeš svoje interese, vidiš, kakšni so delodajalci, ter najdeš delo, ki bi ga želel opravljati tudi po tem, ko zaključiš izobraževanje. Ob tem si lahko nabereš znanja in izkušnje, ki so včasih ob iskanju prve zaposlitve še pomembnejše kot pridobljena formalna izobrazba.” S temi besedami Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, na svoji spletni strani začne predstavitev Evidence študentskega dela.
Evidenca študentskega dela, ljubkovalno imenovana EDI, je spletni portal v pripravi, ki bo namenjen dijakom in študentom. Ti bodo imeli na njem vpogled v svoje opravljeno delo, dostopali pa bodo lahko tudi do svojih pridobljenih kompetenc. Ker so študentje do teh podatkov pri študentskem servisu, pri katerem so si uredili študentsko napotnico, lahko dostopali že doslej, ne gre za pretirano noviteto. Novost je le, da bo EDI na enem mestu združeval podatke ne glede na to, pri katerem študentskem servisu si je študent uredil delo. Obenem bodo imeli dostop do podatkov tudi Inšpektorat za delo, Finančna uprava, Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Študentska organizacija Slovenije Evidenco vzpostavlja na podlagi javnega pooblastila. To je bilo podano s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, ki je v veljavo stopil konec oktobra leta 2017. ŠOS bo na podlagi te evidence nato vzdrževal sistem elektronskih portfoliev znanj, izkušenj in kompetenc, ki jih dijaki in študenti pridobijo z opravljanjem občasnega in začasnega dela. Kako bodo prišli do podatkov študentskih servisov, torej posrednikov med študenti in delodajalci, ter kako bodo do portala dostopali študenti, pojasni Marko Ruperčič, strokovni sodelavec za občasno in začasno delo dijakov in študentov pri Študentski organizaciji Slovenije.
Kakšna je okvirna časovnica zbiranja podatkov in vzpostavitve spletnega portala? Odgovarja Ruperčič.
Študentska organizacija Slovenije je za vzpostavitev Evidence študentskega dela pridobila sredstva Evropskega socialnega sklada, in sicer 133 tisoč evrov. Ko bo portal vzpostavljen, se bodo stroški vodenja ter vzdrževanja evidenc in informacijskega sistema krili s koncesijsko dajatvijo od opravljenega študentskega dela, torej iz proračuna ŠOS.
Pri zbiranju podatkov za bazo EDI gre za enosmerno komunikacijo, kar pomeni, da bodo le servisi pošiljali podatke o opravljenem delu, do preostalih podatkov pa ne bodo imeli dostopa. Podatki bodo v evidenci zbrani 15 let, kar pomeni, da bodo študentje, takrat že diplomanti, do njih dostopali tudi pozneje, ko bodo iskali zaposlitev.
Študentska organizacija Slovenije želi predvsem spodbuditi študente, da se že med študijem začno ukvarjati s poklicno orientacijo. Kot razloži Ruperčič, je prednost spletnega portala EDI ravno povezovanje s Zavodom za zaposlovanje.
Kako pa bo delovalo zapisovanje kompetenc, ki jih dijaki oziroma študenti pridobijo ob opravljenem delu, in kako bo potekala njihova kvalifikacija? Odgovarja Ruperčič.
Tako se bo izoblikoval seznam kompetenc, povezanih s posamezno vrsto dela, uporabnik portala pa bo lahko nato sam izbiral med njimi in si izoblikoval lasten nabor.
Kako na zapisovanje delovnih izkušenj in projekt Evidence študentskega dela gledajo v sindikatu Mladi plus, pojasni Tea Jarc, predsednica tega sindikata.
Kako pa v sindikatu Mladih plus ocenjujejo študentsko delo kot vzvod za nabiranje praktičnih izkušenj? Ali študentje sploh pridobivajo izkušnje na področjih, ki so relevantna za njihov študij? Prednosti in pasti študentskega dela povzema Jarc.
Kaj pa pravzaprav so kompetence s katerimi operiramo že od začetka oddaje? Pojem kompetenc, s katerim prepogosto opletamo semtertja, osmisli Damijan Štefanc, izredni profesor za Didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Štefanc obenem opozarja, da koncept kompetenc nosi ideološko podstat.
Štefanc še dodaja, da se je z vstopom koncepta kompetenc v proces izobraževanja spremenila tudi šola kot institucija.
Študentsko delo je pogosto zavito v celofan pridobivanja izkušenj, ki naj bi študentu nekoč v nadaljnjem življenju koristile. Tako današnjo oddajo z razmislekom o prihodnosti študija povzame Štefanc.
Izkušnje in kompetence je pridobival Žiga.
Dodaj komentar
Komentiraj