Kaj pa Pedagoški inštitut?
Zadnjih nekaj mesecev poteka reševanje uganke o imenovanju direktorja Pedagoškega inštituta in iskanje argumentov, s katerimi je bilo njegovo imenovanje zavrnjeno. Najprej pa malček historiata. Na razpis za delovno mesto direktorja Pedagoškega inštituta, ki je bilo objavljeno marca lani, sta pravočasno prispeli vlogi dveh kandidatov. Po pregledu prispelih vlog je razpisna komisija, imenovana s strani Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, ugotovila, da je zgolj vloga profesorja doktorja Igorja Žnidaršiča Žagarja formalno tista, ki izpolnjuje vse pogoje razpisa in se kot taka uvrsti v nadaljnji postopek izbire.
Dr. Žagar je uspešno vodil Pedagoški inštitut že v zadnjem petletnem mandatu. Prevzel ga je kot vršilec dolžnosti leta 2015, ko je prejšnjo direktorico dr. Mojco Štraus – po njenem lastnem predlogu – predčasno razrešil upravni odbor inštituta. Razlog za razrešitev je bilo vsesplošno nezaupanje v poslovnem okolju in težave v komunikaciji, s pridruženimi finančnimi težavami. Po razrešitvi doktorice Štraus in z nastopom dr. Žagarja na mesto v. d. direktorja so pripravili sanacijski načrt in večino finančnih težav sanirali skupaj z MIZŠ do konca leta 2015.
Žagar se je po izteku funkcije v. d. prijavil na redni razpis za direktorja Pedagoškega inštituta, na katerem je bil tudi izbran. Inštitut je vodil zadnjih pet let, v tem času pa je imel urejeno notranjo organizacijo in delovna razmerja, razširjal je svoje delovanje, povečeval število projektov in tudi na novo zaposloval. Nekaj o tem je povedal tudi Žagar sam.
Žagar je sicer redni profesor retorike in argumentacije na Univerzi na Primorskem in Univerzi v Mariboru ter znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Je soavtor oziroma avtor in sourednik oziroma urednik petnajstih knjig in več kot sto člankov. Zaslužen je za pripravo učnega načrta za predmet retorike kot obveznega izbirnega predmeta v slovenski osnovni šoli. Trenutno sodeluje pri pripravi učnega načrta za izbirni predmet retorika v srednjih šolah ter specialističnega programa retorike na Univerzi na Primorskem. Povedal nam je, kako se je začela priprava učnega predmeta retorike za osnovnošolski program.
Iz omenjenih razlogov je petčlanski upravni odbor lansko leto ob novem razpisu podal predlog za ponovno imenovanje dr. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta. Pri tem je dobil tudi podporni glas Znanstvenega sveta inštituta, v katerem sedi deset zaposlenih. 6. oktobra lani je potekala 17. seja Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja, KAZI, na kateri je odločala o soglasju Vlade RS k imenovanju Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta. KAZI pa je soglasje k imenovanju nepojasnjeno zavrnila.
Po kapriciozni zavrnitvi soglasja se je med strokovno javnostjo usul plaz kritik. Sledila je peticija z imenom “Vlada naj svojo odločitev prepričljivo utemelji ali pa direktorju Pedagoškega inštituta izda soglasje”. Podpisali so jo zaposleni na Pedagoškem inštitutu, strokovnjaki in strokovnjakinje s področja vzgoje in izobraževanja pa tudi dekanje in dekani nekaterih fakultet. Da pa to ni bil edini poskus pridobivanja utemeljitev vlade, pojasni Žagar.
Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v razpravi, ki se je odprla na 21. redni seji Državnega zbora, 19. oktobra lani, pristojni ministrici zastavil vprašanje, citiramo: “Ali je ta odločitev, da se ne poda soglasja, prišla z vaše strani, se pravi, da ste na vašo željo povozili upravni odbor in znanstveni svet?”
Ministrica je povedala, da je MIZŠ prejel vlogo Pedagoškega inštituta za pridobitev soglasja Vlade Republike Slovenije k imenovanju direktorja in dejala, citiramo: “Sama sem potem na podlagi tega ta predlog tudi podpisala in ga v imenu ministrstva, pristojnega, posredovala naprej v odločanje na ustrezna kolegijska telesa na ravni Vlade Republike Slovenije, tam pa je kolegijsko telo komisije za administrativne zadeve in imenovanja sprejelo kolegijsko odločitev, da soglasja k imenovanju ne izda.” Konec citata. Izjavo ministrice komentira Žagar.
Inštitut je v začetku prejšnjega tedna objavil del zapisnika dotične seje KAZI, ko se je torej odločalo o imenovanju direktorja inštituta. Iz njega je razvidno, kar je pojasnil tudi Žagar sam, in sicer, da je predlog za zavrnitev imenovanja podalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma njegova ministrica, Simona Kustec.
Zavrnitev imenovanja Igorja Žagarja kljub formalnim postopkom, ki jih je izpeljal inštitut sam, ni našla kisika v argumentaciji. Zdi se, da ima ta odločitev zaledje le v politični samovolji, ki so jo dodatno poglobile zavajajoče izjave ministrice. Žagar je še povedal, da to ni bil prvi poseg političnih vrhov v imenovanje direktorja Pedagoškega inštituta.
Kratka obrazložitev k temu: kandidat, ki takrat ni bil izbran, je bil dotedanji direktor, dr. Zoran Pavlović. Oseba, ki je prišla iz kabineta Milana Zvera in je bila imenovana za v. d. direktorja, pa je bil dr. Dejan Hozjan. Zapleti z imenovanjem direktorja javnega raziskovalnega zavoda pa so imeli daljnosežne posledice, pove Žagar.
Če bo torej novi zakon stopil v veljavo v obliki, kot ga opisuje Žagar, bo to - glede na celotno opisano situacijo o zavrnitvi soglasja k imenovanju direktorja - prava mala ironija.
Spisala Katja, uvajala Hana H.
Dodaj komentar
Komentiraj