Kaj pa plače v visokem šolstvu
V začetku tedna so vladne predstavnice in reprezentativni sindikati javnega sektorja zaključili s pogajanji o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Poleg krovnih pogajanj, ki so tekla o reformi zakona, so potekala tudi stebrna pogajanja, ki so za vsako področje javnega sektorja oblikovala anekse h kolektivnim pogodbam. Danes se bomo posvetile stebru za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo, bolj natančno bomo pogledale, kaj bodo zaposlene v visokem šolstvu pridobile z novim zakonom in predvsem z aneksom h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Včeraj so reprezentativni sindikati stebra za raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo parafirali anekse h kolektivni pogodbi in ločen stebrni dogovor, podpis je načrtovan za jutri. Kako so pogajanja sploh potekala, nam predstavi Andrej Vogrin, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije.
Nov zakon, ki bo v primeru sprejetja stopil v veljavo začetek leta 2025, med drugim prinaša novo plačno lestvico, ki se začne s prvim plačnim razredom, ki bo prejemal minimalno plačo. To pomeni, da po novi plačni lestvici nobena zaposlena v javnem sektorju ne bo več prejemala plače, ki je pod minimalno. Razlika med plačnimi razredi se iz štirih odstotkov niža na tri odstotke, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa se z ena proti štiri cela pet viša na ena proti sedem. Vrednost plačnih razredov, torej dvigi plač zaposlenih, bodo potekali enkrat letno v obdobju treh let. Zadnji dvig bodo torej zaposlene dobile v začetku leta 2028, s čimer se bo zaključilo usklajevanje.
Poleg postopnega dviga plač bo nov zakon določal obvezno usklajevanje plač z inflacijo. V naslednjih treh letih bo to potekalo v primeru, da bo inflacija presegla določen procent glede na prejšnje leto, od 2028 naprej pa bo usklajevanje z inflacijo 80 odstotno. Nov zakon bo uvedel tudi nekatere spremembe pri napredovanjih in pri številu dni dopusta. Poudarke novega aneksa h kolektivni pogodbi, torej kaj nov plačni sistem prinaša specifično za zaposlene v visokem šolstvu, opiše Vogrin.
Vseeno pa sindikalisti poudarjajo, da bodo tudi zaposlene v nekdanji plačni podskupini skupini J, ki se bodo prerazporedile v podskupini D05 in D09, z novo ureditvijo postale del visokega šolstva. Tako bodo v potencialnih novih pogajanjih in potrebah po usklajevanju plač plačnega sistema lahko zastopane znotraj področja visokega šolstva.
Pri stebrnih pogajanjih je pogajalska skupina visokošolskega sindikata kot podlago med drugim uporabila tudi stavkovni sporazum. Ta je bil podpisan julija lani ob zamrznitvi več kot devet mesecev trajajoče stavke v visokem šolstvu. Visokošolski sindikat ga je dopolnil s sporazumom o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma, sprejetim februarja letos. Dopolnjen stavkovni sporazum je med drugim vseboval nekatere določitve glede plačnih reform. Pomen stavkovnega sporazuma za pogajanja o plačah predstavi Gorazd Kovačič, ki je bil v času podpisa stavkovnega sporazuma in dopolnitve sporazuma predsednik visokošolskega sindikata.
Kovačič je poleg povedanega poudaril nekaj elementov stavkovnega sporazuma, ki so vplivali na uspeh pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Omenil je predvsem odpravo plačnih nesorazmerij s poudarkom na plačni skupini J, ki so bila primerjavi z drugimi sektorji najvišja. Prav tako je stavkovni sporazum zahteval ustanovitev posebne plačne podskupine visokošolskih strokovnih delavcev, ki je bila omenjena že v začetku oddaje. Kovačič je poudaril tudi možnost desetih napredovanj za pedagoške delavke v visokem šolstvu, ki je bila sprejeta, in odpravo krivic za visokošolske sodelavke brez doktorata ter lektorice in nekatere ostale zaposlene, ki so v aneksu dobile dodatna zvišanja plač.
Vogrin je bil sicer kritičen do nekaterih določil stavkovnega sporazuma, predvsem do določitve, ki uvrsti orientacijsko delovno mesto docenta v 51. plačni razred, kar je pogajalski skupini po njegovih besedah onemogočilo pogajanje za dodatni dvig plač za to delovno mesto. Prav tako sta Vogrin in Damir Mlakar, ki je bil kot predstavnik nepedagoških delavcev sindikata Univerze v Mariboru prisoten na pogajanjih, omenila, da so bila določila glede bivše plačne skupine J zastavljena preveč ohlapno in jim tako niso dala dovolj podlage pri pogajanjih. Glede plačne skupine J v stavkovnem sporazumu Kovačič pove.
Pri bivši plačni skupini J, ki med drugim zajema administrativne in strokovne delavke – torej nepedagoški kader, po besedah Kovačiča še ni zares znano, kaj bodo z reformo zakona in aneksi h kolektivni pogodbi pridobili. Kljub kritiki stavkovnega sporazuma in potencialnih razočaranj, ki čakajo administrativne delavke, je Mlakar zadovoljen z izkupičkom za nepedagoške delavke.
Mlakar je povedal tudi, da bodo vse zaposlene z novim sistemom napredovale štiri plačne razrede ali več. Ker aneksi h kolektivni pogodbi še čakajo na jutrišnji podpis, so bili vsi trije sogovorci nekoliko zadržani pri izražanju jasnih kritik in prednosti, ki jih nov sistem prinaša, še posebno na področju bivše plačne skupine J. Kovačič je omenil, da je pri zaposlenih, ki trenutno še spadajo v to plačno podskupino, največ nejasnosti glede potencialnih izboljšav v novem sistemu. V visokošolskem sindikatu se zavedajo tudi nekaterih drugih pomanjkljivosti novega plačnega sistema, predvsem kar se tiče plačnih nesorazmerij v primerjavi z ostalimi sektorji. Vogrin pove, kaj sindikat načrtuje glede svojega nadaljnjega dela.
Dodaj komentar
Komentiraj