Pozdravljeni v oddaji Kaj pa univerza, v kateri bomo tokrat naredili kratek in jedrnat pregled dogodkov, ki so v letošnjem šolskem letu zaznamovali vrtčevske, osnovnošolske in srednješolske prostore v Sloveniji. Univerzo bomo danes zanemarili oziroma pustili, da v miru zaključi izpitno obdobje.

Na začetku šolskega leta je Maja Makovec Brenčič mesto ministra za izobraževanje, znanost in šport predala Jerneju Pikalu, ki je funkcijo ministra opravljal že leta 2013 in 2014. Pikalo je svoj mandat začel z razpravami o prihodnosti šolstva, saj bo do naslednjega leta treba pripraviti novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki služi kot ključni strateški dokument šolstva. Na javne posvete je minister odprto vabil vse, ki so želeli izraziti mnenje o trenutnem stanju osnovnih in srednjih šol ter predlagati konkretne spremembe. Srečanj se je udeležilo veliko število ljudi, ki so delili svoje izkušnje s šolskim procesom. Hkrati so nekateri govorci podali tudi prenekatere zanimive in pomembne opazke o stanju slovenske šole.

Statistika na primer kaže, da je mladih učiteljic in učiteljev, starih manj od 35 let, zgolj 10 odstotkov, profesoric in profesorjev na srednjih šolah pa le še 5 odstotkov. Na drugi strani starostne premice je pedagoginj in pedagogov, starih več kot 50 let, približno 45 odstotkov, mnogi pa menijo, da takšna starostna struktura onemogoča prožnejše in inovativnejše učne procese, ki jih zahtevajo digitalna doba in drugi simptomi sodobnega sveta.

Na posvetih so udeleženci primerjali tudi težo poklicne in splošne mature in izpostavili, da se vse manj mladostnikov odloča za gimnazijske programe, saj se lahko s štiriletnim poklicnim ali strokovnim izobraževanjem in petim maturitetnim predmetom vpišejo na večino univerzitetnih programov. Nekateri pedagogi, ki so spregovorili na posvetih, menijo, da je posledično današnja mladina slabše splošno razgledana in zanika vrednost akademskega abstraktnega znanja, ki koristi razvoju kritičnega mišljenja.

Tri pomembne elemente kvalitetne šole je v razpravah podal tudi Anton Meden, predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.

Izjava

Starši in učitelji so stališče o vzgoji in izobraževanju podali tudi z zloglasno Peticijo za spremembo šolskega sistema, ki je v javnosti zaokrožila januarja. V 14 točkah so pokazali, da šolskega sistema in uveljavljenih vzgojno-izobraževalnih praks ne razumejo in ne poznajo, saj so v peticiji zahtevali uvedbo praks, ki so v šoli že izpolnjene, hkrati pa smo ob prebiranju peticije dobili občutek, da za otroke želijo zgolj udobje in čim manj dela. Strokovnjaki so se v odzivu na peticijo strinjali, da sicer pozdravljajo sodelovanje in dialog s starši šolarčkov, a obenem opozorili, da spremembe v šolskem prostoru ostajajo v domeni pedagogov in drugih sodelavcev vzgojno-izobraževalnih institucij.

Odrasle skrbi tudi apolitična naravnanost mladih, ki se do sveta okoli sebe ne znajo kritično opredeliti. Odgovor na to vidijo v uvedbi predmeta državljanska vzgoja v srednjih šolah, ki je po navedbah ministra že v postopku priprave. Priložnost za odgovorno in zrelo ravnanje v odnosu do šole pa so dijakinje in dijaki dobili z začetkom preteklega šolskega leta z novelama Zakona o gimnazijah ter Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Noveli sta polnoletnim srednješolkam in srednješolcem omogočili, da si sami opravičijo izostanek od pouka in odločajo, ali bodo staršem dovolili dostop do svojih ocen.

Tik pred koncem šolskega leta, 6. junija, je vlada na seji potrdila novi noveli, ki odločitve in pravice srednješolcev ponovno vračata v starševske roke. Pomemben argument za takšno odločitev je zakon, ki ureja družinska razmerja in navaja, da so starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se ta izobražuje, zato se zdi smiselno, da imajo starši dostop do informacij o šolanju svojega otroka.

Skrb za prihodnost mladih so dijakinje in dijaki dokazali z iniciativo Mladi za podnebno pravičnost, ki so jo organizirali 22. februarja letos in nato za lepši jutri 15. marca protestirali skupaj z drugimi mladostniki po svetu. Širšo javnost so opozorili na kritične spremembe podnebja in množično nereflektirano onesnaževanje Zemlje.

Vrtci in osnovno šolstvo so v tem letu začeli z za zdaj še nezaključenim problematiziranjem financiranja zasebnih vrtcev in šol. Za zdaj kaže, da bo obvezen program zasebnih osnovnih šol financiran 100-odstotno, razširjen program, ki zajema jutranje varstvo in podaljšano bivanje, pa financiranja ne bo deležen.

Na posvet z naslovom Javno in zasebno šolstvo, ki je potekal 19. junija v državnem svetu, so bili povabljeni zgolj zasebniki. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodnem nagovoru povedal, da so si javne in zasebne šole enake v tem, da oboje delujejo po javno veljavnih programih, Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, pa je izrazil željo po medsebojnem sodelovanju.

Izjava

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je po aferi Kengurujčki pripravilo predlog novele Zakona o vrtcih, ki bo občinam omogočala, da v primeru praznih mest v občinskem javnem vrtcu zmanjšajo sofinanciranje zasebnim vrtcem. Hkrati predlog prepoveduje opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok vsem pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v register pri pristojnem ministrstvu.

Količino in kvaliteto znanja, ki jo osnovnošolke in osnovnošolci usvojijo tekom šolanja, pa so včeraj pokazali tudi za zdaj še okvirni rezultati nacionalnega preverjanja znanja - NPZ. Tako šestošolci kot devetošolci so pri slovenščini dosegli nekaj manj kot 50 odstotkov vseh možnih točk, pri angleščini in matematiki pa nekaj več. Malo bolje so se na NPZ-jih iz slovenščine odrezale učenke in učenci programa z nižjim izobraževalnim standardom, saj so šestošolci v povprečju dosegli 50 odstotkov točk, devetošolci pa 64 odstotkov. Četudi je znano, da osnovnošolke in osnovnošolci v pripravo na nacionalno preverjanje znanja ne vlagajo veliko truda, so rezultati neprijetno nizki.