Kaj pa tolarji za študente

Kaj pa tolarji za študente

Oddaja
10. 4. 2020 - 16.00

Že prejšnji teden smo v oddaji govorili o upadu študentskega dela in varčevanju v študentskih organizacijah. Danes bomo pregledali predloge za neposredno pomoč študentom v času epidemije, ki jih študenti naslavljajo na svoje organizacije. Kolikšen pravzaprav je upad študentskega dela? Na e-Študentskem servisu in Mjobs ocenjujejo, da je ponudba študentskih del v preteklem mesecu upadla za več kot 50 odstotkov. Na e-Študentskem servisu medtem poročajo o 90-odstotnem upadu ponudbe od začetka uvajanja preventivnih ukrepov v zvezi z novim koronavirusom. Po besedah obeh servisov je še prezgodaj za ocene upada prihodkov servisov od študentskega dela, te bodo znane konec aprila. 

Manj dela, manj jela – tudi za študentske organizacije in servise
 / 27. 3. 2020

Predsednik Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, Klemen Peran je povedal, kakšen izpad prihodkov iz koncesijskih dajatev si obetajo in katere preventivne ukrepe so že sprejeli.

Izjava

Peran razloži tudi, kdaj si lahko obetajo povrnitev izpada, kot jo določa Zakon o uravnoteženju javnih financ, krajše ZUJF.

Izjava

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, krajše ŠOULJ, finančnega načrta za leto 2020 še ni sprejela. Je pa organizacija v luči varčevanja konec marca zavodom, ki so člani ŠOU družine, poslala obvestilo o sklepu, ki med drugim predvideva odpoved ali preložitev vseh nenujnih dogodkov in projektov ter poziva k izvajanjem ukrepov za varčevanje s finančnimi sredstvi. Članice družine ŠOU v Ljubljani so v podpis dobile tudi anekse k pogodbi, ki za mesece od marca do junija določajo znižano financiranje, in sicer na 50 do 70 odstotkov januarskega zneska. O tem, po kakšnem ključu postavljajo varčevalne ukrepe in ali podpise aneksov pričakujejo od vseh organizacij, na ŠOULJ niso bili dosegljivi za izjavo. Na vprašanje, katere dejavnosti v ŠOULJ veljajo za nujne, pa je poskusil odgovoriti Peran. 

Izjava

V zadnjih tednih je bilo veliko govora tudi o možnih načinih, na katere bi študentska organizacija lahko prispevala k izboljšanju socialnega položaja študentov v času epidemije. V prejšnjih oddajah smo že poročali o predlogu poslanske skupine Zagon, ki je ŠOULJ pozval, da za obdobje med marcem in majem prepove izplačevanje študentskih honorarjev in sejnin ter ta sredstva, katerih višino ocenjujejo na okrog 70 tisoč evrov, nameni Fundaciji Študentski tolar za izplačevanje nepovratne finančne pomoči. Predstavnik Zagona Ervin Rems pojasni, kakšen odziv so na svojo pobudo prejeli iz vodstva ŠOULJ.

Izjava

Druga pobuda je v sredo prišla tudi s strani študentskega društva Ljubitelji družboslovnih strok, v nadaljevanju DLDS. V zapisu so Študentsko organizacijo Slovenije pozvali, naj če ji trenutno primanjkuje finančnih sredstev, za pomoč socialno ogroženim študentom najame premostitveni kredit. Predlog pojasni predstavnik društva Rene Koradin.

Izjava

Predsednik ŠOS-a Peran je v odziv na pobudo poudaril, da je naloga organizacije predvsem zastopanje študentov in da so na vlado že naslovili predlog za reševanje socialne stiske študentov v vrednosti okoli 25 milijonov evrov mesečno. Kot pravi, je nemogoče pričakovati, da bi študentske organizacije od države prevzele takšno breme. V DLDS poudarjajo, da s pozivom odgovornosti ne želijo prelagati z države. Kljub temu so prepričani, da ima študentska organizacija, ki prejema 11,3 milijona evrov letno, dovolj sredstev, da bi lahko tudi sama pripomogla k pomoči študentov.

Do sedaj je edina realizirana oblika denarne pomoči študentom pod okvirom ŠOULJ prišla od Fundacije Študentski tolar, enega od zavodov družine ŠOU LJ, ki je objavila razpis za nepovratno denarno pomoč 50 študentom v vrednosti 150 evrov. Predsednik fundacije Damjan Vinko je na začetku tedna za oddajo ŠOUoff povedal, da so sredstva za razpis v skupni vrednosti 7500 evrov črpali iz rednega proračuna fundacije in da za razpis niso dobili dodatnih sredstev. Ali bo to vplivalo na nadaljnje razpise za denarno pomoč, Vinko pojasni v izjavi.

Izjava

Vinko pojasni še, s kakšnimi sredstvi fundacija deluje leta 2020.

Izjava

Ali bo razlika izplačana kasneje, zaenkrat še ni jasno. Prav tako ŠOULJ zaenkrat kljub povečanim potrebam po reševanju socialnih problemov študentov ni sprejel nobenega ukrepa, ki bi povečal financiranje fundacije. Vinko razloži, da so se v zvezi s tem na organizacijo že obrnili.

Izjava

Vinko sicer poudarja, da je glavna vloga študentskih organizacij predvsem ponujanje obštudijskih dejavnosti in zastopanje študentov, medtem ko naj bi se s socialnimi vprašanji študentov primarno ukvarjala vlada. Leta 2013 je sicer tedanja predsednica uprave fundacije odstopila zaradi zamujanja izplačila sredstev fundaciji s strani ŠOULJ. Odnos ŠOULJ do vprašanja socialne varnosti študentov se ji je zdel nezadosten. Čeprav so se pri fundaciji z leti v večji meri posvetili tudi reševanju socialnih stisk študentov, so jim še vedno pomembne tudi ostale dejavnosti, ki jih izvajajo. 

Po navedbah Vinka je fundacija slabo polovico sredstev namenila nepovratni denarni pomoči študentom ter približno četrtino subvencioniranim tečajem in brezplačnemu psihosocialnemu svetovanju. Nadzorni svet in uprava fundacije delujeta na prostovoljni ravni, okrog 15 odstotkov proračuna pa gre za stroške dela komisij.

Vse dejavnosti fundacije pa v preteklosti niso bile povezane le s humanitarnim delovanjem. V letih 2017 in 2018 je Študentski tolar s ŠOULJ sodeloval pri projektu idejnega načrta zasebnega študentskega doma na Kersnikovi 4. Vinko razloži, kako in do kakšnega sodelovanja je prišlo ter kakšni so bili pri tem pomisleki fundacije.

Izjava

Za projekt je bilo v obeh letih skupaj namenjenih 94 tisoč evrov, s katerimi je razpolagal ŠOULJ, vendar na fundaciji nimajo informacij o tem, koliko jih je bilo dejansko porabljenih, saj se je študentska organizacija konec leta 2018 odločila, da s projektom ne bo nadaljevala.

Pozivi, ki jih študentske organizacije naslavljajo na vlado, so torej zgolj ena stran kovanca, saj na organizacije same študenti postavljajo odgovornost, da se zavzamejo za socialno varnost študentov. Do neke mere so določeni deli znotraj študentskega organiziranja to počeli že do zdaj, nekateri študentski klubi se vključujejo v prostovoljne in dobrodelne dejavnosti v času epidemije. Toda kot kaže, bo za ubranitev ugleda študentskega organiziranja potrebno temeljiteje reorganizirati porabo sredstev - ne le za čas epidemije, temveč na dolgi rok.

Oddajo je pripravila vajenka Lucija.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness