Kaj pa ustavna odločba?
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v začetku leta 2015 objavilo razsodbo, da je dotedanja zakonska ureditev financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol v nasprotju z ustavo. Takratnemu državnemu zboru je naročilo, naj zakon ustrezno uskladi z ustavnimi določili. Po razsodbi mora biti javno veljaven program javnih in tudi zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev financiran v enakem obsegu.
Danes, več kot štiri leta po razsodbi, ko je na oblasti že druga vlada, gre pri tem področju še zmeraj za status quo. Nepripravljenost na uresničitev omenjene odločbe ustavnega sodišča je bila tudi razlog za poskus ustavne obtožbe zoper sedanjega predsednika vlade Marjana Šarca s strani opozicije. Naša največja opozicijska stranka SDS je sicer pred leti že sama poskušala urediti omenjeno financiranje zasebnih šol. Leta 2007 so kot vodje koalicije predlagali spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI. Sprememba je predlagala izenačitev financiranja zasebnih šol z javnimi. Predlog zakona v državnem zboru ni bil sprejet, zato je takratna vlada zakon vložila v ustavno presojo. Zanimivo ob prvotnem predlogu spremembe zakona ni bilo govora o neustavnosti, kar bi seveda bil močan argument za spremembo.
Predlog novele zakona, ki je vseboval rešitev problema financiranja zasebnih osnovnih šol in tudi možnost odvzema javne veljavnosti programa, je pred dvema letoma predstavila tudi takratna vlada pod premierom Mirom Cerarjem. Razprava v parlamentu je bila takrat, verjetno tudi zaradi priprav na volilno leto, ki je sledilo, izrazito ideološko polarizirana. Temu primerno je bilo tudi neuspešno glasovanje za predlog novele.
Kako pa je slovensko obvezno izobraževanje sploh organizirano? Temelj slovenskega izobraževanja in njegov ključen strateški dokument predstavlja tako imenovana Bela knjiga, ki je bila napisana leta 1995, leta 2011 pa posodobljena. Na podlagi konceptualnih izhodišč, ki so jih strokovnjaki s področja izobraževanja zapisali v Belo knjigo, je nastal tudi prej omenjeni zakon.
V Beli knjigi je opredeljen tudi odnos zasebnih in javnih šol. Zasebne šole vstopajo na vzpostavljen prostor mreže javnih šol in omogočajo izbiro ter dopolnitev že obstoječega javnega sistema. Iz besedila Bele knjige je razbrati opredelitev, da zasebne šole ne smejo omejevati ali rušiti javne šolske mreže. Trenutna zakonodaja določa 85-odstotno financiranje javno priznanega programa zasebnih šol. Razliko s šolninami plačajo starši šolajočih. Po mnenju ustavnega sodišča je zakon, ki javne finance bremeni le za 85 odstotkov, protiustaven.
Pred kratkim je o problematiki, ki jo obravnavamo, sklical posvet tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na okroglo mizo so bili povabljeni govorci različnih nazorov. Pahor je v nagovoru izrazil željo, da bi se diametralno nasprotna mnenja preko posveta poskušala zbližati. Predsednik upa, da se bo po posvetu ustavna odločba lažje izvršila. Bivši ministri, predstavniki civilnih iniciativ, direktorji izobraževalnih zavodov in drugi povabljeni so v dvournem pogovoru razglabljali o večinoma že slišanem.
Minister Pikalo je poudaril, da je šolski sistem temelj nacije in da imamo enega najboljših na svetu. Opozoril je, da ne smemo razmišljati z vidika partikularnih interesov, ampak moramo hkrati omogočati zasebnim šolam, da s svojimi edinstvenimi pristopi bogatijo šolski sistem. Večina govorcev, ki se je nazorsko strinjala z ministrom, je bila složna, da moramo zasebno šolstvo ohranjati, vendar je treba previdno sprejemati zakonodajo, da ne bi prišlo do poseganja v javno mrežo šol.
Bivši minister Gaber je opozoril predvsem na švedski sistem, kjer so pred več kot dvajsetimi leti z nepremišljenimi ukrepi sesuli takratni socialno naravnan šolski sistem.
Prvotni decentralizaciji je kasneje z vavčerjem podobnim sistemom sledila zunanja in notranja marketizacija. Začela se je tekmovalnost, šole so najemale oglaševalske agencije, ravnatelji so se spremenili v menedžerje, učitelji pa v tržno naravnane delavce. Šolsko osebje je vedno bolj vpeto v primerjalne lestvice, vsebine poučevanja so podrejene čim lažji merljivosti in ocenjevanju. Sprememba delovnih nalog je močno posegla v pedagoško strokovnost in jo tudi razvrednotila.
Omenjeno je najbolj vplivalo na zaposlene na tako imenovanih svobodnih šolah, ki so jih v lokalnih skupnostih neposredno podpirala podjetja. Ankete med zaposlenimi in tudi študije so pokazale, da je kvaliteta poučevanja padla ter da učenci dosegajo nižje standarde znanja kot predvideno.
Direktor Waldorfske šole Iztok Kordiš je o primerjavi s Švedsko povedal naslednje:
Kordiš je kasneje omenil, da so vse, kar je drugačnega v zasebnih šolah, drugačni pedagoški pristopi. Kot je znano, ti temeljijo predvsem na filozofsko-duhovni podlagi, privlačijo specifično skupino staršev, ki denimo znanost dojemajo kot manj pomembno. Ena izmed posledic je zavračanje cepljenja proti nalezljivim boleznim. Spomnimo na izbruh ošpic leta 2008, ko se je v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Norveškem z ošpicami okužilo več kot 400 necepljenih otrok. Glavnina teh je obiskovala waldorfsko šolo. Na to problematiko so opozarjali tudi slovenski pediatri, s podobnimi težavami pa se soočajo mnoge države.
Predstavnik iniciative Bogatimo šolstvo Miha Skubic ne vidi ovir pri uveljavljanju odločbe ustavnega sodišča.
Bivši minister Igor Lukšič je mnenja, da omenjene ideologije niso več jabolko spora.
Glede odločitve ustavnega sodišča je onkraj interpretacije stališč posameznikov o odstotkih financiranja zasebnih šol zelo pomembno razmisliti tudi o širšem razumevanju vloge šolskega sistema. Ne gre le za delež financiranja programa šestorčka zasebnih osnovnošolskih zavodov, ki jih zaenkrat imamo.
Ob spremljanju delovanja ustavnega sodišča, tudi z upoštevanjem interpretacije Zakona o zdravstveni dejavnosti s konca leta 2018, se ne moremo znebiti občutka prisotnosti ideoloških konceptov v sodnih praksah. Omenjena odločba ustavnega sodišča omogoča zasebnikom profitabilno koncesijsko zdravstveno dejavnost. Ali lahko podobno sledi tudi v šolstvu? Na posvetu pri predsedniku je na to opozoril svetnik Pedagoškega inštituta dr. Zdenko Kodelja.
Gospod Skubic, težava torej je ideološka. Na mestu je vprašanje, ali želimo neoliberalno ali socialno družbo enakih pravic in možnosti. Po mnenju odvetnika Dina Bauka omenjena ideološka razprava sodi med izvoljene predstavnike ljudstva, torej Državni zbor, ne pa v sodno vejo oblasti, saj je vprašanje politične in ne pravne narave. Ali je torej poseganje ustavnega sodišča v zakonodajno vejo oblasti v tem primeru sploh primerno?
Odločitev ustavnega sodišča je nenavadna zaradi mnogih dejstev. Prvič, da je isto ustavno sodišče, sicer v drugi zasedbi, leta 2001 že potrdilo zakon, ki ga sedaj označuje kot neustavnega. Ter drugič, ker si mnoge evropske države, ki imajo v ustavi podobno definirano obvezno in brezplačno osnovno šolo, to razlagajo drugače. Večina izmed njih zasebni program financira v manj kot 85 odstotkih, naše ustavno sodišče pa je z minimalno večino odločilo ravno obratno.
Odločba ustavnega sodišča se bo v vsakem primeru morala izvršiti, saj je za Državni zbor to obvezujoče. V iskanju rešitve se pojavljata dve možnosti. Parlament lahko prilagodi zakonodajo, kakor sta neuspešno želeli postopati vladi v letih 2007 in 2017. Lahko pa se radikalneje loti sprejetja ustavnega amandmaja in sporno vprašanje razreši na najvišji pravni ravni, kar je v razpravah v prejšnjem mandatu zagovarjala stranka SD, iz katere prihaja tudi minister Pikalo.
Vlada in minister Pikalo sta soočena s težko nalogo. Izvrševanju ustavne odločbe sledi priprava nove Bele knjige, kjer se bo določala strategija za naslednje desetletje. Ozirati se bo treba na mnogo dejavnikov in iskati podporo v Državnem zboru. Upajmo, da se zakonodajalci spomnijo, da kljub prizadevanju šolske potrebščine, ekskurzije in prehrana še zmeraj niso povsem brezplačne. Se zavedajo, da so bili rezi v financiranje šolstva ob finančni krizi, ki se lahko kmalu ponovi, zelo globoki, hkrati pa si priznajo, da ni mogoče preroško napovedati, kakšno bo razmerje zasebnih in javnih šol čez 20 let.
Če k temu dodamo še očitno ideološko opredeljeno ustavno sodišče, ki je sodeč po pisanju pravnika Bojana Bugariča tudi med najbolj aktivističnimi v Srednji in Vzhodni Evropi, vidimo, da lahko trenutno majhna problematika z napačnimi potezami prinese velike težave. Te lahko prizadenejo tako javne kot zasebne šole.
Zaključimo s pomislekom bivšega ministra Lukšiča.
Torej Lukšič opozarja predvsem na to, da bi ob sprejetju ustavne odločbe brez ustreznih zakonskih varovalk, lahko v prihodnje le majhen popravek zakonodaje omogočil tudi plačano šolanje na domu.
V izvršitev ustavne odločbe dvomi vajenec Klemen.
Dodaj komentar
Komentiraj