Kaj pa Zoisova za umetnike?
Prejšnji četrtek se je iztekel rok za oddajo vloge za pridobitev Zoisove štipendije za študente. Po podatkih Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, v nadaljevanju Javnega štipendijskega sklada, je do 4. 11. vlogo vložilo 756 študentov.
Kot lahko preberemo v Zakonu o štipendiranju, je Zoisova štipendija, citiramo, »namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti.«
V zadnjih nekaj tednih smo lahko v nekaterih medijih zasledili prispevke na temo zavračanja Zoisovih štipendij dijakom. V današnji oddaji Kaj pa univerza pa se bomo posvetili študentom umetnikom. Kakšni so kriteriji za uveljavljanje izjemnega dosežka na področju umetnosti in s kakšnimi težavami se študenti umetniki soočajo na tem področju?
Na nas se je obrnila zdaj že bivša študentka, Veronika, ki se je že v času študija z umetnostjo ukvarjala na profesionalnem nivoju. Pove nam, katere dosežke je želela uveljavljati za pridobitev Zoisove štipendije in zakaj je bila njena vloga zavrnjena.
Javni štipendijski sklad smo vprašali, koliko študentov na leto želi za Zoisovo štipendijo uveljavljati izjemni dosežek s področja umetnosti. Odgovorili so nam, da ne vodijo evidence o posameznih dosežkih, ki jih vlagatelji uveljavljajo v vlogah. A hkrati so dejali, da je največ uveljavljanih dosežkov s področja umetnosti doseženih na tekmovanju TEMSIG.
TEMSIG je Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Je tudi edino glasbeno tekmovanje, ki ga Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij eksplicitno navaja kot ustrezno pri uveljavljanju izjemnega dosežka. Prav tako je posebej navedeno Tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije oziroma BALTEK.
Pogovarjali smo se tudi s študentko glasbenico, Almo, ki je pojasnila, katere dosežke je želela uveljavljati pri pridobivanju štipendije, ter navedla razloge, zaradi katerih je bila njena vloga zavrnjena.
Število dodeljenih vlog za Zoisovo štipendijo zadnja leta v povprečju pada. Trend je še očitnejši pri študentkah in študentih. Javni štipendijski sklad je v zadnjih letih odobril le dobro polovico prejetih vlog. Izjema je sicer letošnje leto, saj je vlogo oddalo skoraj dvesto študentk in študentov več kakor leta prej. Čemu pripisujejo upad dodeljenih vlog, smo vprašali ministrstvo, a odgovora do zaključka redakcije še nismo prejeli.
Ena izmed študentk, s katero smo se pogovarjali, je med drugim izpostavila, da se ji zdi možnost pridobivanja Zoisove štipendije zmanjšana tudi zaradi sprememb vrednotenja ustreznosti izjemnih dosežkov. Vrednotenje ustreznosti izjemnih dosežkov se je namreč v preteklih letih pogosto spreminjalo.
Lani so bili na podlagi spremembe Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij natančneje določeni pogoji točkovanja za določena tekmovanja. Po teh spremembah morajo biti tekmovanja financirana iz javnih sredstev, s strani ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, ali pa na podlagi javnega razpisa.
Po letošnjih spremembah pravilnika pa se za ustrezne izjemne dosežke štejejo tisti, pri katerih je organizator tekmovanja upravičen do sofinanciranja za izvedbo tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani katerega koli ministrstva. Po besedah ministrstva za delo so s temi spremembami razširili nabor ustreznih tekmovanj.
V 24. členu Zakona o štipendiranju, ki opredeljuje izjemne dosežke za pridobivanje Zoisove štipendije, je navedenih 12 točk, ki določajo kriterije za upoštevanje dosežkov. Od teh točk tri omenjajo dosežke na področju umetnosti. Upošteva se tako umetniško delo ali drugo delo, ki je prejelo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki. Ti morata biti objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije. Šteje tudi, če je delo sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu. Druga izmed teh treh točk navaja, da veljajo nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna ali umetniška dela na državni ali mednarodni ravni. Tretja pa navaja, da se upoštevajo tudi udeležba in dosežena najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti.
Študenti lahko v primeru zavrnitve vloge podajo pritožbo na pristojno ministrstvo, in sicer ministrstvo za delo. Po podatkih, ki smo jih prejeli od ministrstva, število pritožb v zadnjih letih v povprečju narašča. Največ so jih v tem času prejeli letos, in sicer kar 264, v primerjavi z letom 2020, ko so jih prejeli 118. A to seveda ne zajema vseh zavrnjenih vlog. Nekateri študenti pritožbe ne oddajo. Ali je oddala pritožbo in zakaj, nam pove Alma.
Po drugi strani pa študenti, ki oddajo pritožbo na zavrnitev, na razrešitev svoje pritožbe čakajo izjemno dolgo. Kaj se dogaja z njeno pritožbo, nam pove Veronika.
Po razloge za dolgotrajnost teh postopkov smo se obrnili na ministrstvo za delo, a do zaključka redakcije obrazložitve še nismo prejeli. Odgovor objavimo pod oddajo na spletni strani, ko ga prejmemo.
Zanimalo pa nas je tudi, kaj pristojni organi menijo o trenutnem sistemu dodeljevanja Zoisovih štipendij in kako ocenjujejo, ali je ta naklonjen študentom umetnikom. Javni štipendijski sklad nas je za odgovor napotil na pristojno ministrstvo, saj da, citiramo, »sklad vse vloge obravnava skladno z Zakonom o štipendiranju in Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij«. Z ministrstva pa smo dobili diplomatsko prazen odgovor, v katerem so izpostavili predvsem, da pravilnik sicer med interesna tekmovanja neposredno uvršča že prej omenjena BALTEK in TEAMSIG in s tem »zagotavlja večje možnosti uveljavljanja plesnih in glasbenih dosežkov, ki v nasprotnem primeru najverjetneje ne bi bili prepoznani kot izjemni dosežki«.
Kaj menita o stanju dodeljevanja Zoisovih štipendij študentom umetnikom oziroma kakšne spremembe bi želeli videti na tem področju, smo vprašali tudi naši sogovornici.
Ali trenutni sistem dodeljevanja Zoisovih štipendij uresničuje dodane vrednosti tudi na področju umetnosti, si lahko poslušalci in poslušalke odgovorite sami. Dejstvo pa je, da zaradi rigidnega sistema marsikateri študent ali študentka, kljub trudu ne koncu ne dobi pričakovane štipendije, ki pa ne pomeni le nepomembne nagrade. Predstavlja lahko ključno podporo lajšanju že tako prekarne in slabo plačane karierne poti.
Odgovori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (prejeto in dodatno prispevku 10. 11.)
Dolgotrajni postopki so predvsem posledica kadrovskega primanjkljaja in pripad velikega števila pritožb na področju štipendij (vseh vrst, ne samo Zoisovih štipendij), zato se ministrstvo že več let sooča s kadrovskimi in organizacijskimi izzivi na tem področju. Zavedamo se težav, ki jih navedeno stanje povzroča in se trudimo zaostanke pri odločanju v čim krajšem času zmanjšati.
Število Zoisovih štipendij je v zadnjih nekaj letih stabilno, v preteklosti pa je bilo prikazano večje število štipendistov predvsem zaradi dveh vzporednih sistemov, saj je novi Zakon o štipendiranju stopil v veljavo v letu 2013, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2014. Še leta 2012 so se štipendije dodelile po starem sistemu. Tako je še nekaj let kasneje potekalo vzporedno štipendiranje t.i. 'starih' štipendistov (do trenutka, ko so zaključili izobraževanje – torej še vsaj do leta 2017, v nekaterih primerih pa tudi dlje ) in štipendistov, ki so štipendijo prejeli po novih pravilih, ki jih je uzakonil Zakon o štipendiranju.
Dodaj komentar
Komentiraj